Izleti
Hitri izleti za dan ali dva po Sloveniji in bližnji okolici
-
Jelovica
Jelovica, 10 januar 2021 — 5 h, 13 km, 500 vm Z gumami na avtomobilu ne kompliciram. Predpis pravi, da so, z verigami v prtljažniku, pozimi dovolj dobre tudi gume za blato. In ker gume menjam na vsakih pet let, šele ko otrdijo od sonca, škatla z verigami pa je vedno pod sedežem, sem na ta način praktično ves čas pripravljen. Mene zima ne more presenetiti. Vsaj dokler me pustolovski duh ponovno ne požene prek roba urbane civilizacije. Tako kot danes, ko se peljem na Jelovico. Z vzpenjanjem na planoto zaplate snega postajajo vedno večje, kmalu pa vsa cesta postane bel grbančast trak z visoko ograjo narinjenega snega. Kavbojsko uživam…
-
Macesnovec
Pod Kamniškim sedlom, 4. oktober 2020 — 6h 20’, 15,3 km, 1520 vm Za seboj slišim šum. Naj se ozrem? Don Juan (tako Castaneda) odsvetuje oziranje prek levega ramena. Lahko bi ugledal lastno smrt, kako te opazuje, in se posral v hlače od strahu. Morda pa je samo veter, ki glasno mrši krošnje nad mano. Veličastna zvočna kulisa za samotarski pohod po planinah. Mimo šine temna senca. Prehitro, da bi sploh dojel in se prestrašil. Kar brez luči? ‘Pozabil doma’ in šiba naprej. Noben kamen na poti mu ni skrivnost in tudi sredi trde teme hitro izgine na poti pred menoj. Za njim hodi pes, ki ne skriva, da bi…
-
Trgatev
Šepavec je bil nepriljubljen, ljudje so se raje obrnili stran, kot da bi ga pozdravili. A ko je na ocenjevanje prinesel ‘neizprosno žlahtno vino’, so ga skrivoma sledili do vinograda, ki je bil v tako strmem bregu, da je lahko po njem hodil le on z eno nogo krajšo od druge. Od takrat naprej so ga vaščani spoštljivo pozdravljali z dvignjeno fedoro.— Prirejeno po zgodbi na spletni strani Fedora Wines Steklenica, nalepka, zgodba. Navdušen sem še preden okusim vsebino steklenice. Družina Kobal ve, kako se prodaja vino. Z dobro zgodbo. Ne čudi me, da se ljudje, ki v restavraciji s srečno roko izberejo z menija njihovo vino, sedejo v avto…
-
Kočna
Kamniške alpe, 19. september 2020 — 19 km, 2450 vm, 12 h Pravzaprav sta Kočni dve: Jezerska in Kokrška. Prva je veliko bolj obiskana, ker je del Slovenske planinske poti. Seveda pa imava midva v današnjem planu namen osvojiti obe. Ta skrajno zahodni konec Kamniških alp je ostal nedokončan del prečenja, ki sva ga naredila dve leti nazaj na Amfibijini SPP1D, ko sva šla v enem dolgem dnevu od Ojstrice do Grintovca, za Kočno pa je zmanjkalo časa, volje in poguma. Pozimi si za pohode v hribe zjutraj kuham sveže tople obroke, ne glede na uro, ob kateri štartam. Poleti pa sem jutranjo pripravo optimiziral: hitro splakovanje pod perutkami, oblačenje…
-
Vrtoglavica II.
Kamniške alpe, 5. in 6. september 2020 — 20 h, 30 km, 3700 vm Petinosemdeset ali stoštirinajst? Rdeča ali roza prijavnica za Savinja Trail? Kolebam med dvema dolgima razdaljama, čeprav je moja tekaška forma praktično nična (niti na Rožnik se mi več ne da). Malo se čutim dolžnega, da pridem, ker je Celje moj rojstni kraj. In trail dogodkov letos res ni obilo. Torej, na koliko ur trpljenja naj se prijavim?Takrat pokliče Anže in pove, da grem čez vikend plezat v Kamniške alpe. Zeleniške špice Pot v Repov kot iščemo z lučkami na glavi, zdani se šele pri koritih. Sanjska plaža za kampiranje v dvoje, pravi Tone. Preizkus, ali je…
-
Iški vintgar
Amfibijin izziv, 22. avgust 2020 — 80 km (kolo, hoja), 2500 vm, 11 h Dan je ravno pravšnji za fotogenične meglice, ki se ob jutranjih urah vlečejo med grmovjem in drevesi. V celuloidnih fotografskih časih je bil posnetek mističnih Barjanskih polj svojevrstna trofeja, saj si moral biti ob pravem času na pravem mestu s hudo opremo, pa še nekaj znanja si moral imeti, da je bil posnetek na diapozitivu ravno prav osvetljen. Arne Hodalič rad pove, kolikokrat je šel na Sveto Ano čakat pravo jutro, preden je ujel pravega. Jaz te fotografije v svojem arhivu še nimam in tudi danes se vozim navsezgodaj prek Barja zaradi drugega razloga. Na koncu…
-
Krn
Savica—Komna—Krnsko jezero—Krn—Batognica—Bogatin—Komna—Savica 16. avgust 2020 — 13,5 h, 45 km, 3080 vm Z Anžetom prostodušno ugotoviva, da v National Geographicu bereva samo pripise k slikam, besedila pa ne. Verjetno nisva edina. Za vse nas bralne lenuhe tokrat ena reportaža brez globokih misli.
-
K-24,5
Izziv K–24 — 24h 24’, 90 km, 5175 vm Peca Naravnost gor čez travnik, pri vikendu čez električnega pastirja in po levi naprej. Stojiva na strmem bregu zataknjena v smrekovo dračje. Tudi če je tu res kakšna pot, so jo prekrili gozdarji. Iščeva krajšnico na Peco, ki nama bi lahko prihranila kake pol ure. Če bi vedela, kje gre. Ali če ne bi bila noč in bi vedela vsaj smer. Komaj sva štartala, pa sva že v Amfibijskem modusu odkrivanja sveta. Že navsezgodaj mi je jasno, da je pred nama en super dan! Na Peci sem bil kot otrok. Strašljiva izkušnja divjih nihajev sedežnice skoraj do tal, ko se je…
-
Piran
Šolskega spričevala nisem nikoli prejel v roke. Tiste zadnje nepomembne dni šolskega leta sem bil že v pancerjih na gnilem junijskem snegu Logarske doline. Šele po tem zaključnem trening tednu so se začele poletne počitnice. (Kakšenkrat sem se temu klubskemu drilu izognil, ker je ravno takrat tudi sezona češenj in sem se jih pri Alešu nažrl tako, da se mi je vnel slepič in sem pristal na urgenci.) Kakorkoli, konec junija sem zapustil Celje in se preselil v Piran za dobra dva meseca. Če k temu prištejem še vse praznike in vikende med letom, lahko z dokaj veliko gotovostjo trdim, da sem v Piranu preživel četrtino svojega otroštva. Imam srečo,…
-
Skrite poti Julijskih Alp
Amfibijina avantura, 15.—19. julij 2020 — Več fotografij … Završnica — Stol — Golica Sreda 15. junij — 30 km, 2600 vm, 11 h Vremenska napoved ne obeta nič dobrega, a to Amfibijcev še nikoli ni odvrnilo. Dvomim, da se je z vremenom sploh kdo ubadal. Če je dež, si moker, če te zebe, stopiš malo hitreje. Jaz sem prvič na julijsko Julijski avanturi, zato vseeno pošpegam na Arso in se oskrbim s toplimi oblačili. Volna, puh, goreteks in čez vse še pvc pelerina. V preganjavici bi še marsikaj stlačil v nahrbtnik, pa na srečo ne gre več not. Že zdaj ga le stežka zadegam na ramena. S 2236 metri…
-
Grand divine
Polhograjski dolomiti, 23, maj 2020 — 185 km, 4900 vm, 18 h 30’ Na vrhu hriba sva v ranem jutru dneva, saj vsak pravi planinec ve, kako je žrtev kratkega spanja povrnjena z nepozabnim doživetjem prebujanja novega dne. A z vremenom imava smolo. Namesto prvih žarkov sonca nama vrh Osolnika privošči mrčast razgled na Kranjsko kotlino. Prav fotogenični pogledi na pokrajino danes ne bodo. Izgleda, da bom spet delal posnetke kar s telefonom, kamera pa bo samo neuporabna teža, ki jo bom tovoril čez ves dan. Z Anžetom imava misijo: v štiriindvajsetih urah obiskati vseh petdeset cerkva, postavljenih v Polhograjskih dolomitih. Ideja ni najina. Pustolovščino si je pred leti izmislil…
-
Makadamkanje ob Savi
Do sotočja Save, Ljubljanice in Kamniške bistrice, 26. april 2020 — 6h 30’, 61 km, 290 vm Delam se, kot da me omejitve ne prizadanejo, vendar ne morem drugega kot priznati, da se mi delovni dnevi ponavljajo kot neskončen dan in da z vikendi ni prav nič drugače. Kako opravičiti še en kolesarski izlet, ko pa sem požrl prah že z vseh poti? Kaj pa če … ga začinim v slogu Pustolovca Rajda? Recimo s pravilom, da je asfalt smrtno nevaren za gume?! Vsak dotik bi gume malo stopil in po nekaj sto metrih bi bilo vožnje konec. Odlična ideja! Tako se vživim v to predstavo, da imam potem slabo…
-
Ljubljanski elfer
Občinskih 11, / MOL, 19. april 2020 — 13 h, 121 km, 2550 vm Ne skrivam zadovoljstva, ko zjutraj zajaham kolo — že dolgo se ni tako svetilo. Dobršen del včerajšnjega popoldneva sem čistil menjalnike, oljil verigo in celo razstavil zadnjo kaseto zobnikov. Od svinjarije je komaj šla narazen. Čiščenje res ni moja največja vrlina. A vendarle … danes grem na izlet z legendo pustolovsko orientacijske družbe, res bi bilo nerodno, da mi na poti zatrokira kolo. Jutranjo dobro voljo malo kasneje skali spoznanje, da sem podmazal kolo, pozabil pa na svoje mednožje … Auč! Danes me bo oribalo na suho. Go Rajd Go Dobiva se pri Kurirčku, točno tam,…
-
Po karantenski meji Ljubljane
Po meji mestne občine Ljubljana, 5. april 2020 — 127 km / 2700 vm / 12 h Kurirček na prevalu pod Toškim čelom je po novem opremljen z nahrbtnikom, da laže prenaša povelja in živež med okupiranim mestom in svobodnim gozdom. Tu se priključim na mojo današnjo sled, po katerih bom naredil kakor se da velik krog po notranji strani meje občine Ljubljana. Prepoved prehajanja med občinami sem vzel kot izziv. Koliko svobode mi ta omejitev res jemlje? Prek gozdnih poti Klobuka se spustim proti Bokalcem. Na drevesih so markacije slovenske turno kolesarske poti, to pa pomeni, da je povsem udobno tudi za hitro vožnjo s tubularji in res je…
-
Krnica
Krnica nad Bovško ravnjo, 15. februar 2020 — 14 km, 900 vm, 6 h Mičo odkljuka še dva nova ‘Pa on ve, da nisi še nikoli hodil v derezah?’ Anže v Amfibiji išče dovolj velik komplet za moje ogromne pancerje, sproti mi kaže prijem cepina, s katerim naj bi se ustavil, če bi šlo na ledeni strmini kaj narobe. Z rešpektom vrtim v rokah velik kovinski T. Cepin me že od nekdaj navdaja z grozo zaradi svoje ostrine na vseh koncih. Ne počitim se lagodno, ko ga nosim navezanega na nahrbtniku, kaj šele, ko ga držim v rokah. Zame je cepin sinonim za strah pred špičastimi gorami. Zjutraj me pobere…
-
Priprave na Iper
Julij 2019–januar 2020 — 1390 km, 54.567 vm, 246 h Z Barbaro delava obračun priprav na IperTrail. Tri tedne kasneje ocenjujeva, kaj se je obneslo in kaj ne. Drug drugemu pomagava. Meni je to druga stotka, njej sem jaz prvi ultra trail varovanec. Dokaj zadovoljno ocenjujeva, kako so se delčki zadnjega pol leta sestavili v novo finisher medaljo. Plan treningov, hrana, oprema. Stotka v drugo Po prejšnjem opravljenem sto miljskem teku sem bil precej trdno prepričan, da se česa podobnega ne bom več lotil. Zdelo se je, kot da sem pol leta ves čas samo tekel. Skoraj me je pobralo. Fizično, socialno in čustveno. Sto milj v žepu je sicer…
-
Andraška pot
Gora Oljka, 22. december 2019 — 24 km, 1020 vm, 4 h Barbara mi v razporedu treningov za današnji tek zapove čisto uživancijo. Daj si duška! To je zadnji dolgi tek v pripravah na veliki Iper. In sem si: izlet v neznano. Zemljevid odprem nekje na poti Ljubljana—Celje in sredi Savinjske doline na slepo izberem eno od poti po principu an-ban-pet-podgan. Andraška pot naj bo. Ravno prav dolga, ravno prav zavita, pa še prek Gore Oljke gre. Cerkev Svetega Križa z dvema zvonikoma, ki stoji na vrhu, je ena najlepših baročnih primerkov v Sloveniji. Kar me pri njej najbolj privlači, je njena postavitev. Pot do vrha se pne prek puklastega…
-
Viševnik
Okoli Viševnika, 21. december 2019 — 10 km, 1040 vm, 4 h 15’ Decembrsko živahna Ljubljana, nabito poln lokal, za mizo zanimiva družba v živahnem pogovoru. Moji možgani v rahli omotici komaj sodelujejo. Po enaindvajsetih urah budnosti je kozarec vina dovolj, da misli uhajajo nadzoru in plavajo po svoje, vračajo se na začetek dneva, v povsem drugačno okolje od tega tukaj. Srenjski preval Tema. Dež. Breg pred menoj se postavlja vse bolj pokonci. Palici držim nekje na polovici, da jih sploh lahko zapičim nad sabo. Ob vsakem koraku dvakrat brcnem, da v snegu naredim dovolj trdno stopinjo, od katere se odrinem navzgor v naslednji korak. Sneg je razmočen od vztrajnega dežja…
-
Petek trinajsti
Petek Hokej @Šujica To nadležno decembersko izobilje … lahko bi sproščeno užival petkov zaključek tedna, pa se moram odločiti, kaj bom počel zvečer. Koncert Beethovna v Cankarju? Eh, kaj pa vem … Spiritualna seansa? Morda prezgodaj, raje po novem letu. Sindikalni novoletni žur? Hm … Ko zabave organizirajo marketingarji, zabave niso več pristne. To mi je znano že od časov NT konference in Zlatega bobna. Na koncu se odločim za hokej. Čeprav me prva igra v sezoni dobi malo nesigurnega na drsalkah in nekajkrat pošteno pristanem na riti, me to ne ustavi, da ne bi uro in pol divje letal prek igrišča in poskušal zadeti pak. Enkrat mi ga celo…
-
Barve zgodnje zime
Kraški rob, Amfibija trail adventures, 8. december 2019 — 36 km, 1500 vm, 6 h 40′ Zadnja barva danes je rdeča luč semaforja tik pred obvoznico, ki jo opazimo zadnji trenutek. Potem se zapeljemo proti primorski megli. Ta se je zataknila med Postonjska vrata in vztraja na Kraškem robu cel dan. Petdeset odtenkov sive. Na srečo je Anžetova privlačnost tolikšna, da izleta ne izpustijo niti punce z danes sončne Gorenjske. Že začne se v slogu: napačni izvozi z avtoceste, iskanja štartnega prostora, zamujanja, telefonski klici Kje ste vi? in podobno. Skrbi pa me ne preveč. Na tem koncu sem se že velikokrat trgal copate v razno raznih vremenskih pogojih, tudi…
You must be logged in to post a comment.