Potovanja
Čez plot — potovanja po svetu, sam ali v družbi
-
Paramillo de Quindío, Los Nevados, Colombia
Los Nevados NNP, 5. avgust 2024 — 28 km, 1700/2800 vm, 11 h Včeraj so živali klicale k dnevu, danes je tišina. Kot da bi vedele. Točno ob šestih se uščije na polno. Načrti padejo v deževnico. Naj ne bi deževalo tako močno že sedem tednov, pravijo vodiči. Greva dol v takem ali čakava na jutri? Napoved ni nič dobra, ni rečeno, da bo kaj bolje. Kar v žmoht greva. Zdaj z zavistjo gledava konjarje v visokih gumijastih škornjih. Štartava ob osmih, ko dež vendarle poneha. Nekaj časa od koče še žvižgajo za nama, da je pot v dolino mimo Argentine v drugo smer, vendar nisva povedala vsega. V načrtu…
-
Med pirati s Karibov
Iz dnevnika s potovanja po Kolumbiji 2024. Petek 26 julij 2024 Zunaj se je čez noč le malo shladilo, kar pa ne velja za najino hostel celico. Skuhana sva. Ob šestih zjutraj presenetiva gospodinjo, ki je pozno v noč gledala žajfnice. Mudi se nama, želiva iz kanjona Chicamocha, preden se vklopijo dodatni grelci. Pot, ki naju na drugi strani vodi iz kanjona, je lepo tlakovana in speljana med polji tobaka. Kmetje so že sredi dela na poljih visoko v hribu. Vroče je neznosno. Znoj mi kaplja s komolcev na tla, od hlač na noge, z nog teče v čevlje. Čeprav imam debele volnene nogavice, se na debelem usnju kažejo maroge…
-
Camino Real, Santander, Colombia
Barichara, 25. Julij 2014 — 31 km, 10 h, 1000 vm Matasta glava se valja z ene strani blazine na drugo. Vsak večer najdem nek razlog, da spijem še eno pivo. Ko ob šesti zjutraj stopiva pred vhod hotela, so ulice Barichare že živahne. Avtobusi so dostavili uniformirane šolarje, tovornjaki fizične delavce. Pometači grabijo listje, tekač po parku dela kroge. Jutra niso hladna, pa je kljub temu oblečen v dolgo trenirko zgoraj in spodaj. Ni prvi jogger v Kolumbiji, ki ga vidiva nesorazmerno preveč oblečenega. Gledališče včerajšnjega nogometnega derbija je odprto. Čez noč sploh zaprejo? Danes je težko pričakovan dan, ko greva pešačit. Po kraljevi poti v kanjon Chicamocha. Doslej…
-
Amazonija
Iz dnevnika s potovanja po Kolumbiji 2024. Leticija Umivanje s hladno vodo, lupčkanje in padec v komo. Na spodnji strani ekvatorja sva. Od Ljubljane do Leticije je dolga pot. Torek, 16. julij Pogled s terase me spravi v dobro voljo. Sonce se je ravno dvignilo nad krošnje džungle, ob uri šest in nekaj, tako kot vsak dan. Mir je. Vsake toliko se po betonskem traku pod menoj pripelje moped. Stol si postavim na rob, naslonim noge na betonski zidec in dvignem k ustom skodelico kolumbijske kave. Včerajšnje muke prekladanja po letališčih, vohanja prdcev in letalske hrane so pozabljene.Dajva, pozdraviva sonce!, pravi Buddy in tako malo skrivenčeno narediva nekaj razteznih vaj.…
-
Val d’Aran 2024
VDA Val d’Aran by UTMB, Vielha — 50 km, 3750 vm, 10 h Torek, 2 julij Priprave Resnost najinih priprav na Val d’Aransko tekmo ne popušča vse do konca. Namesto nove vikend avanture v nedeljo avto prestaviva le toliko, da okoli njega laže motoviliva s cevjo za vodo in sesalnikom. Družno se lotiva praskanja drobtin iz najbolj zakotnih predalov, suhopenastega čiščenja sedežev in nohtkanja borove smole, ki je ostala na laku še z lanskega parkiranja na črno ob Obali. S to izkazano pozornostjo se mu dobrikava, da naju prijazno prepelje tri tisoč in nekaj kilometrov dolgo pot do Pirenejev in nazaj. Piva in iger Iz Ljubljane pobegneva tik pred prihodom…
-
Biokovo Extreme 2024
Absolute Biokovo Challlenge, 11. maj 2024 — 45 km, 4500 vm, 11 h 15’ Petek 10. maj Eh!, … vleče se mi ta vožnja. Sedem ur sva že v avtu. Makarska je še niže od Splita, Punči kangoorujčka ne pritiska do konca, sploh pa sva mojstra v obiranju. Že v Črnomlju sva porabila vsaj uro za nakup štruce kruha in steklenice vode. Avtocesta se leno vije skoz enolično gozdnato pokrajino. Pogled nama končno pritegne mogočna skalnata gmota z anteno, Sveti Jure, najvišji vrh Biokova. To je to! Zavijeva z avtoceste, se zapeljeva skozi goro in zagledava morje. Na cilju sva. Sončni zahod pri Kp indeksu 9 uprizori barvni preliv atmosfere…
-
Rab
Petek 3. maj 2024 Stinica S parkirišča pod žalostnimi silhuetami razpadajoče betonske konstrukcije se po markacijah odpraviva okoli zaliva v počitniško naselje Stinica. Z nosom za dišečim kruhom. Pred nama je druge vrste funkcionalna gradnja. Medtem ko industrijska hala želi zaobjeti čimvečji volumen uporabnega prostora z ravno dovolj materiala, da zagotavlja trdnost, počitniško naselje poskuša umestiti čimveč človeških bitij na čim manjši prostor in jim pri tem zagoovoiti vsaj osnovno raven intimnosti. Tudi usode ne delita: počitniško naselje pred propadom brani pridna slovenska roka. Rab Prek slikovite in na videz neprehodne pokrajine vije magistrala, po kateri se zapodimo, čim odplenkamo s trajekta. prek kovinske rampe. Znak s prepovedjo vstopa kamperjem…
-
Severni Velebit
Torek, 30. april 2024 Piran Pri Reki Punči omahne glava in čas je za menjavo. Adrenalin me še vedno drži pokonci. Danes je zame — voznika z izredno slabo kondicijo — poseben dan. Zgodaj popoldne sem po kosilu odpeljal očeta iz Pirana v Celje in se nato vrnil v Ljubljano. Čustveno nabit dan. Oče je tudi drugo noč zgrnil po tleh, ko se je ponoči vračal s stranišča. In potem me je, ob neskončno počasnim drsanjem med sprehodom po Piranu, vprašujoče gledal, češ, kaj mislim, ali me boš še kdaj pripeljal sem v to ljubo mesto. S kosila boš moral kdaj za trening v tretje nadstropje tudi po stopnicah. Klara…
-
Silvestrovo v Istanbulu
Sobota, 30. december 2023 Kadiköy Za bivanje izbereva četrt Kadiköy na Azijski strani Bosporja. Gostiteljev ne srečava, ključ naju čaka v škatlici, pripeti na žleb ob vhodu v hišo. Običajen whatsapp check-in. Na ozkem stopnišču drživa dih do četrtega nadstropja in z olajšanjem ugotoviva, da vhodna vrata na srečo dobro tesnijo. Del doživetja Istanbula je tudi sobivanje z nekaj sto tisočimi potepuškimi mačkami in njihovim vonjem. Že ves dan potovanja mi po hrbtu teče znoj. Prestopanja in pešačenja med avtobusi, letalom, metroji in ladjo. Direktni let od Ljubljane do Carigrada se sliši enostavno, a sva za pot od doma do stanovanja v Kadiköyu porabila cel svetel del pozno decemberskega dneva.…
-
Peak Lenin
En večji cilj morava imet, žvrgoli Klara, ko doma sestavljava plan. Pejva pogledat base camp alpinistov, ki se pripravljajo na vzpon na sedem tisočaka, Leninov vrh. En najlažje osvoljivih tako visokih vrhov, pa ravno zaradi tega slovesa tudi ne najmanj nevarnih, saj ga naskakujejo tudi ne dovolj pripravljeni avanturisti. In tako se znajdeva v zaselku jurt pri jezeru Turpark in zajtrkujeva močno mastno juho, ki naju bo grela do najinega cilja. Petek, 04 Aug 2023 Po sodobni svileni poti prek prelaza Kaldik Ustavimo se pri obcestni prodajalni. Sveže pečen kruh, na soncu kuhana ustekleničena voda in skladovnice lubenic. Vse prodajalne prodajajo isto, vse imajo vedno polne police. Uganka mi je,…
-
Oš
Sreda, 2. avgust 2023 Prelet Šofer potrdi moja ugibanja: drevesa ob cesti so belili v času Sovjetske zveze, zdaj pa je ta navada ostala, čeprav nihče več ne ve pravega razloga. Arhan mu je ime in je Ujgur. Starši so prišli s Kitajske. Po koroni je na Kitajsko težko priti, vize se ne dobi zlahka. S Tajikistanom so čut čut problemi, prehod meje z Uzbekistanom in Kazahstanom pa je enostaven. Smerokaz kaže Tashkent naravnost 600 km in Almaty desno 270 km. Sedeč v mercedezu na dvopasovni avtocesti do letališča se zdi to mala malica. Pervij etaž pomeni pritličje, to sem pozabil, in spet malo lutava po letališču. Pomirja me, da…
-
Bishkek
Ponedeljek, 31. julij 2023 Brnik Spet tečeva prek letališča, jebemo … V letališko zgradbo sva stopila dve uri pred letom, za vsak slučaj, ker nočeva še ene take izkušnje kot lani, ko sva v Istanbulu ujela letalo za rep le zato, ker je imel še malo več zamude kot midva. Zdaj pa spet panika … Bova sploh prišla z Brnika?! Prerineva se mimo vrste za pregled potnih listov in pospešujeva tempo do konca avle, kjer si končno lahko oddahneva. Rdeč napis CHECK-IN CLOSED v rdeči barvi je bil lažen alarm. Neobičajen način za označevanje zamude letala. Istanbul To imava v nogah, lahko bi tekla s polnimi nahrbtniki na drugo stran…
-
Cervino Matterhorn Ultra Race 2023
Sreda, 19. julij 2023 Dobro hlajen navigatorski sedež zamenjam za klop pri mizi, pa mi je kmalu žal. Zavita pot iz nižine proti dva jurja visoki Cerviniji je zavita za bruhat. Ko Boris umesti naš apartma v lokalno četrtno skupnost na parkirišču za avtodome, se sprehodimo v mesto, ki je še kakšen kilometer naprej. Hodimo ob golf igrišču s precej nestandardnim številom lukenj. Poleg vseh, označenih z zastavicami, je še nekaj takih, iz katerih lezejo poredni svizci. Nič ne izgleda, da bi se bali letečih belih žogic. Zavijemo v prvo trgovino in vprašamo za recepcijo prireditve, pa naletimo na zgovorno prodajalko, ki nam razloži vse o tekmi — njen mož…
-
Njegoševina
Sobota, 29. oktober 2022 Hercegnovi Dubrovnik je bil le obvezen, nekako samoumeven postanek na najini poti. Takoj po davčenju (plačilu parkirnine) sva se odpravila naprej proti jugu. Na nek način na pot v neznano. Namesto, da bi si pravočasno priskrbel zemljevid v spodobno založeni knjigarni, sem naivno računal na nakup zemljevida In situ. Stiskaška namera, da bom morda prihranil kakšen evro, se je izkazala kot precej slaba ideja. Z iskanjem sva začela na bencinski črpalki takoj za mejo. Začuden pogled naju je poslal v trgovski center na nasprotni strani ceste. Od tam v kiosk. Morda imajo na pošti? Nikjer nič spodobnega. Tudi v mestu nekaj kilometrov naprej samo odkimavajo, le…
-
Apartmajsko naselje Dubrovnik
Sobota, 29. oktober 2022 Z nekaj predrznosti se v slatki mali uvalici, kakor bi rekli Dalmatinci, spustiva k vodi. Včeraj zvečer sva gladko ignorirala tablo z napisom PRIVAT, se parkirala na ovinku ozke dovozne poti in prespala v avtu po dolgi poti iz Ljubljane, skozi Novo mesto, mimo Splita in prek novega Pelješkega mosta. Na hišah so se začeli pojavljati napisi gasthaus, vpliv Dubrovnika, do katerega imava le še nekaj deset kilometrov vožnje. Pozidanost obale se vse bolj gosti, priložnosti za samotno kampiranje na divje pa je vedno manj. Ko se po jutranji kavi s škrapelj spustiva v osvežujočo vodo, prvi sončni žarki obliznejo vili na drugi strani tega privat…
-
Kazbegi
Četrtek, 21. julij 2022 Dolina Truso Presenetljivo je zajtrk skromnejši, kot sva jih navajena v vaških gostiščih. Še palačink ni. No, nič hudega, saj sem sit še od večerje. Z gruzijsko vodičko se pogovarjava vse sorte: o potovanjih, politiki, družinah, vzgoji otrok, pitju vina, spremembah v družbi. Pove, da je bil Svaneti še za časa njene mladosti področje, kamor se ni hodilo, saj je bilo prenevarno. Svani niso bili vajeni prišlekov izven doline. Časa imamo veliko, ker čakamo, da dež vsaj malo pojenja. Na hribe je nič kaj optimistično obešena megla. Stepantsminda, zadnji obmejni kraj pred Rusko mejo na zloglasni Military Highway je pogreznjen v turobnost, ravno tako kot moje…
-
Iz Tushetija v Kazbegi — Drugi del
Torek, 19. julij 2022 / 4. dan Prelaz Chanchakhi > Vas Roshka 37 km, 11 h, 1600 vm, zemljevid Vso noč trpim zobobol in brišem curljanje iz sinusov, počitek je bolj slab. Zjutraj se ponovno zbudi veter in razpiha oblake. Na rododendronih posušiva pohodno obleko. Četrti dan ista volnena majica, iste volnene gate, iste nogavice. Čez dan hodiva malo bolj narazen. Jeva sir in kruh in jabolka. Tushi delajo boljši kruh kot dolinci. In sir ima več lukenj. Okus pa … no ja, meni imajo vsi tukajšnji siri okus na slan plastelin. Vode imava le za eno skodelico kave. Tudi cigaret nimava, da bi se zahvalila pastirju, ki naju niže…
-
Iz Tushetija v Kazbegi — Prvi del
Sobota, 16. julij 2022 / 1. dan Omalo > Girevi 30 km, 10 h, 1750 vm Morda je bil kriv junk food, ki sva ga zadnje dni trpala vase: kruh, kačapuriji, sadje, piškoti. Že prej je šestka desno zgoraj razvila občutljivost na toplo in hladno, čez noč pa se je tako razbolela, da se ga ne smem niti dotaknit. Samo melona je dovolj mehka, da jo lahko brez večjih težav srebam skozi zobe. Na srečo niti nisem lačen, saj sva se za večerjo po dolgem času najedla dobre hrane: pečenih jajčevcev, stročjega fižola, lečine juhe. In vino sva dobila na račun hiše. Sranje, tole z zobom. Punči se sploh ne…
-
Ushguli
Torek, 12. julij 2022 You walk fast! reče na pol presenečeno eden od mladincev, ki jih prehitiva. We are fast, se širokoustim. We just walk. Vračava se po dolini navzdol z ogleda čela ledenika Shkara, enega najniže ležečih, enostavno dostopnih in temu ustrezno turistično obleganih ledenikov sploh. Cele dneve se maršrutke, konji in pešci podijo gor in dol po dolini. Na srečo sva zamudila glavni naval. Čeprav je pot v Ushguli zabetonirana skoraj že do samega mesta, si vzameva dovolj časa za pot od MEstie do Ushgulija: sprašujeva se, kaj za vraga so ljudje tu počeli. Od česa so živeli. In tako v dolino vstopiva šele popoldne. Utaboriva pa se…
-
Svaneti
Ponedeljek, 11. julij 2022 Gul 3330 m Želita kačapuri? naju vpraša pastirica v ruščini, naslonjena na ograjo svoje kolibe. Hvala, nisva še lačna. Vzpenjava se proti jezercem Koruldi nad Mestio, najbolj popularni izletniški točki Svanetija. Gor vodi cesta, gor so koče s hladnim pivom in nadležni konjarji. Na srečo sva jih prehitela. Štartala sva dokaj zgodaj, da nama na prisojnem pobočju gore ne bo prevroče. V nahrbtnikih tovoriva 5 litrov vode za dopoldanski izlet. Šele na tri tisoč metrov nadmorske višine pustiva za seboj krave na pašnikih. Pod nogami je vse več rjavega drobirja in više kot sva, bolj je droben, kot da bi hodil po zrnih pražene kave. Z…
