Skoči na vsebino

Booking.napoli

Najprej pojasnilo. Kljub določeni meri dvomov pred potovanjem v južno Italijo sva imela na potovanju ves čas le izjemno dobre izkušnje. Na splošno z ljudmi kot tudi s prijaznostjo najinih gostiteljev. Zato sva se proti najini zadnji postaji — Neaplju, ne glede na slab sloves mesta, vozila brez trohice sumnčavosti.

Obožujem Booking.com. Kljub zavedanju, da spreminja svet, in mislim, da ne na bolje. Da pripomore k izginjanju unikatnih kultur, da poglablja družbeno nepravičnost in topi ledenike. Pa vendar se prepuščam luksuzu servisa, ki ga nudi. Desetletja sem potoval s knjigo Svet na vezalki, isto, kot vsi ostali popotniki. Kupovali smo karte za iste vlake, v krajih iskali ista prenočišča. Hodili od vrat do vrat, preverjali ščurke v kopalnici, barantali za ceno. Ko sem v sobi končno odložil nahrbtnik, nikoli nisi bil zadovoljen zaradi občutka, da sem se nategnil. Lahko, da je za naslednjim vogalom boljša soba.

Zato obožujem mobilno aplikacijo Booking.com. Po letih uporabe vem, kaj želim in kako to poiskati. Tik pred prihodom v mesto na iskalniku vklopim dva do tri filtre in izberem med prvimi tremi zadetki. Kolegi popotniki, moja zgodovina in algoritmi dokaj z gotovostjo na vrh postavijo ravno tisto, s čimer sem zadovoljen. Povsod deluje odlično: Turčija, Gruzija, Kirgizija, Kolumbija, tudi Italija.
Razen v okolici Napolija. Slučaj? Ne bi rekel. Prebukirajo naju dvakrat zapored v istem dnevu.

Sredi večerje zazvoni telefon, neznana številka prek WhatsAppa. Ženska z Booking.com mi sporoča, da najina rezervacija v Pompejih ne velja več. Gostitelj jo je odpovedal, ker ima težave z personalom. O nečem se moram takoj zdaj odločiti bodisi z Da ali Ne. Naglas ima tako močan, da jo sprašujem znova in znova, saj ne razumem, kaj hoče od mene. Slabe volje sem: že dvajset minut stojim na mrazu pred restavracijo, na mizi se mi hladi pica, ostala sva brez sobe čez silvestrovo. V telefon zakričim ‘No!’, da je pogovora le že enkrat konec in da se lahko vrnem za mizo.

Imel sem srečo. Šele kasneje mi postane jasno, zakaj je šlo. Če rezervacijo odpove gostitelj, je gostu dolžan zagotoviti enakovredno namestitev za isto ali nižjo ceno. A s to zamenjavo se mora gost strinjati. Če se ne, mu Booking.com vrne vso kupnino na kartico, temu pa doda še opravičilo za nevšečnost, nekaj bonusa v bookingovo denarnico. Ne tako malo — polovico vrednosti celotnega zneska za tri noči. To me za nekaj časa potolaži, dokler se ne lotim iskanja druge sobe. Izbira je še manjša, slabša, in dražja kot včeraj. Dodatno uro in pol zabijem na računalniku zaradi tega.

A tudi to rezervacijo nama prekličejo. Tokrat dobiva odpoved kar direkt od gostiteljice. Gretje v sobi ne dela. Fak! Midva sva že na poti k vam, prideva pogledat, kaj se da narest. Pri nas nič, lahko pa gremo pogledat sobo k moji prijateljici na koncu ulice. Ženska je neobičajno neprijazna. Dela se, da ne razume angleško, jaz se delam, da ne razumem prav nič italijansko. Google translate jeclja, ker signal slabo vleče. Kljub temu kmalu postane jasno: ona želi, da sobo odpovem jaz (‘saj bo prijazna, ne bo mi naprtila kazni’), jaz hočem, da rezervacijo odpove ona. Nočem dobiti črne pike na Booking.com. Poleg tega računam na opravičilo, ki bo padlo v denarnico. Zdaj že vem, kako to gre.

Gostitelja naju ne povabita v hišo, še kave ne ponudita. Pri petih stopinjah ob osmih zvečer sedimo v provizoričnem šotoru na vrtu in se ob relativno spodobni komunikaciji gledamo, kdo od nas bo prej zmrznil, popustil in na telefonu pritisnil gumb cancel. Vedno bolj sem odločen, da to ne bom jaz. Sumim, da je dobila boljšo ponudbo in se naju hoče na enostaven način odkrižati. Buddy pogumno drži z mano, čeprav se treseva od mraza. Vse tako kaže, da bova Novo leto pričakala na parkingu pod deko v prtljažniku avtomobila.

Po uri in pol se gospa strese, ostro pogleda in s stisnjenimi ustnicami nekaj po napolitansko sikne. Njen partner v računalnik odtipka odpoved. Mala zmaga v tem obupnem položaju. Mika me, da bi prek prevajalnika razložil, da se je šla igro izčrpavanja z dvema ultra tekačema, ki najraje tečeta pozimi. Pa se ji samo opravičiva za nevšečnost in se reživa navznoter. Pet minut kasneje me pokliče Booking.com, albanec z odlično angleščino. Očitno vajen prakse odpovedovanja sob v zadnjem trenutku se mi opraviči, tudi z nekaj novega bonusa v denarnici.

Odpeljeva se na signal. Iznenada se med zadetki na Booking.com pojavi genius izbira z odlično oceno, ceno in lokacijo. Perfekten zadetek! Kako to, da se je prej toliko časa skrival?! Kličem — za vsak slučaj preverim, ali sva ob desetih zvečer še dobrodošla. Seveda. In parking, ki naju je tako skrbel, je pred vhodom, na eni od redkih brezplačnih ulic v Pompejih. Topla soba z balkonom in kopalnico, udobna postelja, uporaba kuhinje, vključen zajtrk, zastonj parking. Časti Booking.com. Opravičil se je nabralo za vse tri dni spanja prek Silvestra, pa še malo je ostalo. Nagrada za pogum.


Discover more from Fotografov dnevnik

Subscribe to get the latest posts sent to your email.