-
Krn
Savica—Komna—Krnsko jezero—Krn—Batognica—Bogatin—Komna—Savica 16. avgust 2020 — 13,5 h, 45 km, 3080 vm Z Anžetom prostodušno ugotoviva, da v National Geographicu bereva samo pripise k slikam, besedila pa ne. Verjetno nisva edina. Za vse nas bralne lenuhe tokrat ena reportaža brez globokih misli.
-
K-24,5
Izziv K–24 — 24h 24’, 90 km, 5175 vm Peca Naravnost gor čez travnik, pri vikendu čez električnega pastirja in po levi naprej. Stojiva na strmem bregu zataknjena v smrekovo dračje. Tudi če je tu res kakšna pot, so jo prekrili gozdarji. Iščeva krajšnico na Peco, ki nama bi lahko prihranila kake pol ure. Če bi vedela, kje gre. Ali če ne bi bila noč in bi vedela vsaj smer. Komaj sva štartala, pa sva že v Amfibijskem modusu odkrivanja sveta. Že navsezgodaj mi je jasno, da je pred nama en super dan! Na Peci sem bil kot otrok. Strašljiva izkušnja divjih nihajev sedežnice skoraj do tal, ko se je…
-
Piran
Šolskega spričevala nisem nikoli prejel v roke. Tiste zadnje nepomembne dni šolskega leta sem bil že v pancerjih na gnilem junijskem snegu Logarske doline. Šele po tem zaključnem trening tednu so se začele poletne počitnice. (Kakšenkrat sem se temu klubskemu drilu izognil, ker je ravno takrat tudi sezona češenj in sem se jih pri Alešu nažrl tako, da se mi je vnel slepič in sem pristal na urgenci.) Kakorkoli, konec junija sem zapustil Celje in se preselil v Piran za dobra dva meseca. Če k temu prištejem še vse praznike in vikende med letom, lahko z dokaj veliko gotovostjo trdim, da sem v Piranu preživel četrtino svojega otroštva. Imam srečo,…
-
Skrite poti Julijskih Alp
Amfibijina avantura, 15.—19. julij 2020 — Več fotografij … Završnica — Stol — Golica Sreda 15. junij — 30 km, 2600 vm, 11 h Vremenska napoved ne obeta nič dobrega, a to Amfibijcev še nikoli ni odvrnilo. Dvomim, da se je z vremenom sploh kdo ubadal. Če je dež, si moker, če te zebe, stopiš malo hitreje. Jaz sem prvič na julijsko Julijski avanturi, zato vseeno pošpegam na Arso in se oskrbim s toplimi oblačili. Volna, puh, goreteks in čez vse še pvc pelerina. V preganjavici bi še marsikaj stlačil v nahrbtnik, pa na srečo ne gre več not. Že zdaj ga le stežka zadegam na ramena. S 2236 metri…
-
Grand divine
Polhograjski dolomiti, 23, maj 2020 — 185 km, 4900 vm, 18 h 30’ Na vrhu hriba sva v ranem jutru dneva, saj vsak pravi planinec ve, kako je žrtev kratkega spanja povrnjena z nepozabnim doživetjem prebujanja novega dne. A z vremenom imava smolo. Namesto prvih žarkov sonca nama vrh Osolnika privošči mrčast razgled na Kranjsko kotlino. Prav fotogenični pogledi na pokrajino danes ne bodo. Izgleda, da bom spet delal posnetke kar s telefonom, kamera pa bo samo neuporabna teža, ki jo bom tovoril čez ves dan. Z Anžetom imava misijo: v štiriindvajsetih urah obiskati vseh petdeset cerkva, postavljenih v Polhograjskih dolomitih. Ideja ni najina. Pustolovščino si je pred leti izmislil…
-
Vireak
Battambang, Kambodža, 24. julij 2015 Ko kapitan napove pristanek v Battambangu, je za nami že dolg dan. Vkrcali smo se v Phnom Kromu, pristanišču bolj znanega Siem Reapa, turističnega mesta ob slavnem svetišču Angkor Wat. Povsem upravičeno — slikovite kamnite razvaline so nas navdušile. Tri dni smo s kolesom, peš in s tuk-tuki raziskovali veličasten kompleks, pa nismo videli vsega in še vedno se nam je zdelo zanimivo. A vendarle najboljše izkušnje prinašajo doživetja izven utrjenih turističnih poti. Plavajoče vasi Med oddaljevanjem od obale se naselje ob vodi spreminja v plavajočo vas. Hiše so postavljene na bambusove palice in podložene s pločevinastimi sodi. Veselo se pozibavajo, ko se peljemo mimo.…
-
Makadamkanje ob Savi
Do sotočja Save, Ljubljanice in Kamniške bistrice, 26. april 2020 — 6h 30’, 61 km, 290 vm Delam se, kot da me omejitve ne prizadanejo, vendar ne morem drugega kot priznati, da se mi delovni dnevi ponavljajo kot neskončen dan in da z vikendi ni prav nič drugače. Kako opravičiti še en kolesarski izlet, ko pa sem požrl prah že z vseh poti? Kaj pa če … ga začinim v slogu Pustolovca Rajda? Recimo s pravilom, da je asfalt smrtno nevaren za gume?! Vsak dotik bi gume malo stopil in po nekaj sto metrih bi bilo vožnje konec. Odlična ideja! Tako se vživim v to predstavo, da imam potem slabo…
-
Ljubljanski elfer
Občinskih 11, / MOL, 19. april 2020 — 13 h, 121 km, 2550 vm Ne skrivam zadovoljstva, ko zjutraj zajaham kolo — že dolgo se ni tako svetilo. Dobršen del včerajšnjega popoldneva sem čistil menjalnike, oljil verigo in celo razstavil zadnjo kaseto zobnikov. Od svinjarije je komaj šla narazen. Čiščenje res ni moja največja vrlina. A vendarle … danes grem na izlet z legendo pustolovsko orientacijske družbe, res bi bilo nerodno, da mi na poti zatrokira kolo. Jutranjo dobro voljo malo kasneje skali spoznanje, da sem podmazal kolo, pozabil pa na svoje mednožje … Auč! Danes me bo oribalo na suho. Go Rajd Go Dobiva se pri Kurirčku, točno tam,…
-
Po karantenski meji Ljubljane
Po meji mestne občine Ljubljana, 5. april 2020 — 127 km / 2700 vm / 12 h Kurirček na prevalu pod Toškim čelom je po novem opremljen z nahrbtnikom, da laže prenaša povelja in živež med okupiranim mestom in svobodnim gozdom. Tu se priključim na mojo današnjo sled, po katerih bom naredil kakor se da velik krog po notranji strani meje občine Ljubljana. Prepoved prehajanja med občinami sem vzel kot izziv. Koliko svobode mi ta omejitev res jemlje? Prek gozdnih poti Klobuka se spustim proti Bokalcem. Na drevesih so markacije slovenske turno kolesarske poti, to pa pomeni, da je povsem udobno tudi za hitro vožnjo s tubularji in res je…
-
Krnica
Krnica nad Bovško ravnjo, 15. februar 2020 — 14 km, 900 vm, 6 h Mičo odkljuka še dva nova ‘Pa on ve, da nisi še nikoli hodil v derezah?’ Anže v Amfibiji išče dovolj velik komplet za moje ogromne pancerje, sproti mi kaže prijem cepina, s katerim naj bi se ustavil, če bi šlo na ledeni strmini kaj narobe. Z rešpektom vrtim v rokah velik kovinski T. Cepin me že od nekdaj navdaja z grozo zaradi svoje ostrine na vseh koncih. Ne počitim se lagodno, ko ga nosim navezanega na nahrbtniku, kaj šele, ko ga držim v rokah. Zame je cepin sinonim za strah pred špičastimi gorami. Zjutraj me pobere…
-
Priprave na Iper
Julij 2019–januar 2020 — 1390 km, 54.567 vm, 246 h Z Barbaro delava obračun priprav na IperTrail. Tri tedne kasneje ocenjujeva, kaj se je obneslo in kaj ne. Drug drugemu pomagava. Meni je to druga stotka, njej sem jaz prvi ultra trail varovanec. Dokaj zadovoljno ocenjujeva, kako so se delčki zadnjega pol leta sestavili v novo finisher medaljo. Plan treningov, hrana, oprema. Stotka v drugo Po prejšnjem opravljenem sto miljskem teku sem bil precej trdno prepričan, da se česa podobnega ne bom več lotil. Zdelo se je, kot da sem pol leta ves čas samo tekel. Skoraj me je pobralo. Fizično, socialno in čustveno. Sto milj v žepu je sicer…
-
IperTrail 2020
S1 IperTrail, 4. in 5. januar 2020 — 179 km, 8543 vm, 38 h 32’ — Foto : Tadej, Tone, Rada, Silvia Iper škatla Sisljan / petek, 18:00 Za pultom običajna italijanska zmeda. Zmrznil je telefon z aplikacijo za prevzem številk. Ni edini, ampak ostali so v rokah nekih drugih, zaposlenih z bolj pomembnimi opravki kot smo mi, ki čakamo v vrsti. A to me ne vrže iz tira. Organizacijski del sem opravil dobro in vkalkuliral dovolj časovne rezerve. Na štart čakam samozavestno flegma. Flegma je tudi vzdušje okoli mene. Na prvi Iper sem se pripravljal v tajnosti skoraj do zadnjih nekaj dni in odziv marsikoga takrat je bila nejevernost,…
Morda vam bo všeč tudi
S1 Ipertrail
Skrite poti Julijskih Alp
Dobri Angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj
-
Andraška pot
Gora Oljka, 22. december 2019 — 24 km, 1020 vm, 4 h Barbara mi v razporedu treningov za današnji tek zapove čisto uživancijo. Daj si duška! To je zadnji dolgi tek v pripravah na veliki Iper. In sem si: izlet v neznano. Zemljevid odprem nekje na poti Ljubljana—Celje in sredi Savinjske doline na slepo izberem eno od poti po principu an-ban-pet-podgan. Andraška pot naj bo. Ravno prav dolga, ravno prav zavita, pa še prek Gore Oljke gre. Cerkev Svetega Križa z dvema zvonikoma, ki stoji na vrhu, je ena najlepših baročnih primerkov v Sloveniji. Kar me pri njej najbolj privlači, je njena postavitev. Pot do vrha se pne prek puklastega…
-
Najdaljša noč
Okoli Viševnika, 21. december 2019 — 10 km, 1040 vm, 4 h 15’ Decembrsko živahna Ljubljana, nabito poln lokal, za mizo zanimiva družba v živahnem pogovoru. Moji možgani v rahli omotici komaj sodelujejo. Po enaindvajsetih urah budnosti je kozarec vina dovolj, da misli uhajajo nadzoru in plavajo po svoje, vračajo se na začetek dneva, v povsem drugačno okolje od tega tukaj. Srenjski preval Tema. Dež. Breg pred menoj se postavlja vse bolj pokonci. Palici držim nekje na polovici, da jih sploh lahko zapičim nad sabo. Ob vsakem koraku dvakrat brcnem, da v snegu naredim dovolj trdno stopinjo, od katere se odrinem navzgor v naslednji korak. Sneg je razmočen od vztrajnega dežja…
Morda vam bo všeč tudi
(Tretja) najdražje prodana fotka … ever
Makadamkanje ob Savi
Carso trail 2017
-
Petek trinajsti
Petek Hokej @Šujica To nadležno decembersko izobilje … lahko bi sproščeno užival petkov zaključek tedna, pa se moram odločiti, kaj bom počel zvečer. Koncert Beethovna v Cankarju? Eh, kaj pa vem … Spiritualna seansa? Morda prezgodaj, raje po novem letu. Sindikalni novoletni žur? Hm … Ko zabave organizirajo marketingarji, zabave niso več pristne. To mi je znano že od časov NT konference in Zlatega bobna. Na koncu se odločim za hokej. Čeprav me prva igra v sezoni dobi malo nesigurnega na drsalkah in nekajkrat pošteno pristanem na riti, me to ne ustavi, da ne bi uro in pol divje letal prek igrišča in poskušal zadeti pak. Enkrat mi ga celo…
-
Barve zgodnje zime
Kraški rob, Amfibija trail adventures, 8. december 2019 — 36 km, 1500 vm, 6 h 40′ Zadnja barva danes je rdeča luč semaforja tik pred obvoznico, ki jo opazimo zadnji trenutek. Potem se zapeljemo proti primorski megli. Ta se je zataknila med Postonjska vrata in vztraja na Kraškem robu cel dan. Petdeset odtenkov sive. Na srečo je Anžetova privlačnost tolikšna, da izleta ne izpustijo niti punce z danes sončne Gorenjske. Že začne se v slogu: napačni izvozi z avtoceste, iskanja štartnega prostora, zamujanja, telefonski klici Kje ste vi? in podobno. Skrbi pa me ne preveč. Na tem koncu sem se že velikokrat trgal copate v razno raznih vremenskih pogojih, tudi…
-
Bohinjske planine
Bohinj, 30. 11. in 1. 12. 2019 — 28 km, 2020 vm, 10 h Planina Vogar S Tonetom se čukasto gledava. Gledava v tablo, na kateri je nalepljen listek z opozorilom, da je pot proti Planini pri Jezeru zaprta. Računal sem, da pot pozna Tone, ki je tam že enkrat bil, on je takisto računal name, da imam pripravljeno sled. Ura je polnoč in kot nalašč nikjer nobenega planinca, da bi vprašala za pot. Vsi praznujejo Dan republike na Komni ali kaj? Končno se odločiva, da opozorilo ignorirava. Zdi se mi, da sem po tej poti enkrat že šel in da je bila zaprta že takrat, pa ni bilo nobene…
-
Kvalifikacije
A ti letos ne greš na Burjo? sprašuje moja draga. Zdi se ji, da premalo treniram, da sem neobičajno veliko doma. Grem, ampak ne za tako visoko ceno. Barbara, tekaška trail gurujka, mi je obljubila, da me bo spravila skozi naslednji Iper, ne da bi izgubil službo, ženo in pravice do otroka. A kakorkoli že obračam treninge, enkrat pride čas za trenutek resnice. Preizkus, ali sta glava in telo pripravljena za novo dolgo potovanje. Ta test poteka relativno enostavno: zaporedni dnevi telesnih naporov, iz dneva v dan daljši, vsak dan z večjim bremenom utrujenosti. Do kam zdržijo mišice, kite? Do kam zdržita odločenost in volja? V ponedeljek, deset dni kasneje,…
-
Vogel
Petek Na Zadnji Vogel, 15. november 2019 — 25 km, 2080 vm, 9 h 15’ Sneg se začne zlagoma. Spodaj v dolini so le posamezne zaplate beline, med dvigovanjem nad Bohinjsko dolino pa podplati vse pogosteje stopajo v mehko gnilobo. Tokrat sem bolje pripravljen kot običajno. Na noge sem nataknil skrbno impregnirane usnjene gojzarje. Nevajen trdih podplatov se nerodno spotikam prek kamenja in se tolažim, da mi bo težka obutev gotovo prišla še prav. Vsaj zaenkrat imam suhe noge. To pa je tudi vse, kar je na meni suhega. Z mene se cedi že od samega jutra, od kar z Bohinjskega neba pada dež v bolj ali manj gostih nalivih.…
-
Prek zlatih Dolenjskih gričev
Od Ljubljane do Velikega Gabra, 9. november 2019 — 45 km, 1370 vm, 7 h 40′ Na koncu Streliške, tik pod Golovcem, me dohiti Saša. Ravno grizljam zadnje piškotke, preden zagrizem v prvi hrib. Izmenjava izkušnje, ki jih doživljava s starši. Deliva razmišljanja o minljivosti, o poslavljanju, o zapuščini. Kako bomo umirali mi? Bomo pustili za seboj uporabno dediščino ali kup navlake? Bodo naši nasledniki stopili v miren tok ali se borili s turbulentno sledjo? S takimi mislimi se vzpenjam mimo observatorija gor na Golovec in končno stopim na z mehkim listjem obloženo pot. Poiskal sem najbolj tanke črte na zemljevidu, ki vodijo v to smer. Včasih takšna pot v…
You must be logged in to post a comment.