-
Andraška pot
Gora Oljka, 22. december 2019 — 24 km, 1020 vm, 4 h Barbara mi v razporedu treningov za današnji tek zapove čisto uživancijo. Daj si duška! To je zadnji dolgi tek v pripravah na veliki Iper. In sem si: izlet v neznano. Zemljevid odprem nekje na poti Ljubljana—Celje in sredi Savinjske doline na slepo izberem eno od poti po principu an-ban-pet-podgan. Andraška pot naj bo. Ravno prav dolga, ravno prav zavita, pa še prek Gore Oljke gre. Cerkev Svetega Križa z dvema zvonikoma, ki stoji na vrhu, je ena najlepših baročnih primerkov v Sloveniji. Kar me pri njej najbolj privlači, je njena postavitev. Pot do vrha se pne prek puklastega…
-
Najdaljša noč
Okoli Viševnika, 21. december 2019 — 10 km, 1040 vm, 4 h 15’ Decembrsko živahna Ljubljana, nabito poln lokal, za mizo zanimiva družba v živahnem pogovoru. Moji možgani v rahli omotici komaj sodelujejo. Po enaindvajsetih urah budnosti je kozarec vina dovolj, da misli uhajajo nadzoru in plavajo po svoje, vračajo se na začetek dneva, v povsem drugačno okolje od tega tukaj. Srenjski preval Tema. Dež. Breg pred menoj se postavlja vse bolj pokonci. Palici držim nekje na polovici, da jih sploh lahko zapičim nad sabo. Ob vsakem koraku dvakrat brcnem, da v snegu naredim dovolj trdno stopinjo, od katere se odrinem navzgor v naslednji korak. Sneg je razmočen od vztrajnega dežja…
-
Petek trinajsti
Petek Hokej @Šujica To nadležno decembersko izobilje … lahko bi sproščeno užival petkov zaključek tedna, pa se moram odločiti, kaj bom počel zvečer. Koncert Beethovna v Cankarju? Eh, kaj pa vem … Spiritualna seansa? Morda prezgodaj, raje po novem letu. Sindikalni novoletni žur? Hm … Ko zabave organizirajo marketingarji, zabave niso več pristne. To mi je znano že od časov NT konference in Zlatega bobna. Na koncu se odločim za hokej. Čeprav me prva igra v sezoni dobi malo nesigurnega na drsalkah in nekajkrat pošteno pristanem na riti, me to ne ustavi, da ne bi uro in pol divje letal prek igrišča in poskušal zadeti pak. Enkrat mi ga celo…
-
Barve zgodnje zime
Kraški rob, Amfibija trail adventures, 8. december 2019 — 36 km, 1500 vm, 6 h 40′ Zadnja barva danes je rdeča luč semaforja tik pred obvoznico, ki jo opazimo zadnji trenutek. Potem se zapeljemo proti primorski megli. Ta se je zataknila med Postonjska vrata in vztraja na Kraškem robu cel dan. Petdeset odtenkov sive. Na srečo je Anžetova privlačnost tolikšna, da izleta ne izpustijo niti punce z danes sončne Gorenjske. Že začne se v slogu: napačni izvozi z avtoceste, iskanja štartnega prostora, zamujanja, telefonski klici Kje ste vi? in podobno. Skrbi pa me ne preveč. Na tem koncu sem se že velikokrat trgal copate v razno raznih vremenskih pogojih, tudi…
-
Bohinjske planine
Bohinj, 30. 11. in 1. 12. 2019 — 28 km, 2020 vm, 10 h Planina Vogar S Tonetom se čukasto gledava. Gledava v tablo, na kateri je nalepljen listek z opozorilom, da je pot proti Planini pri Jezeru zaprta. Računal sem, da pot pozna Tone, ki je tam že enkrat bil, on je takisto računal name, da imam pripravljeno sled. Ura je polnoč in kot nalašč nikjer nobenega planinca, da bi vprašala za pot. Vsi praznujejo Dan republike na Komni ali kaj? Končno se odločiva, da opozorilo ignorirava. Zdi se mi, da sem po tej poti enkrat že šel in da je bila zaprta že takrat, pa ni bilo nobene…
-
Kvalifikacije
A ti letos ne greš na Burjo? sprašuje moja draga. Zdi se ji, da premalo treniram, da sem neobičajno veliko doma. Grem, ampak ne za tako visoko ceno. Barbara, tekaška trail gurujka, mi je obljubila, da me bo spravila skozi naslednji Iper, ne da bi izgubil službo, ženo in pravice do otroka. A kakorkoli že obračam treninge, enkrat pride čas za trenutek resnice. Preizkus, ali sta glava in telo pripravljena za novo dolgo potovanje. Ta test poteka relativno enostavno: zaporedni dnevi telesnih naporov, iz dneva v dan daljši, vsak dan z večjim bremenom utrujenosti. Do kam zdržijo mišice, kite? Do kam zdržita odločenost in volja? V ponedeljek, deset dni kasneje,…
-
Vogel
Petek Na Zadnji Vogel, 15. november 2019 — 25 km, 2080 vm, 9 h 15’ Sneg se začne zlagoma. Spodaj v dolini so le posamezne zaplate beline, med dvigovanjem nad Bohinjsko dolino pa podplati vse pogosteje stopajo v mehko gnilobo. Tokrat sem bolje pripravljen kot običajno. Na noge sem nataknil skrbno impregnirane usnjene gojzarje. Nevajen trdih podplatov se nerodno spotikam prek kamenja in se tolažim, da mi bo težka obutev gotovo prišla še prav. Vsaj zaenkrat imam suhe noge. To pa je tudi vse, kar je na meni suhega. Z mene se cedi že od samega jutra, od kar z Bohinjskega neba pada dež v bolj ali manj gostih nalivih.…
-
Prek zlatih Dolenjskih gričev
Od Ljubljane do Velikega Gabra, 9. november 2019 — 45 km, 1370 vm, 7 h 40′ Na koncu Streliške, tik pod Golovcem, me dohiti Saša. Ravno grizljam zadnje piškotke, preden zagrizem v prvi hrib. Izmenjava izkušnje, ki jih doživljava s starši. Deliva razmišljanja o minljivosti, o poslavljanju, o zapuščini. Kako bomo umirali mi? Bomo pustili za seboj uporabno dediščino ali kup navlake? Bodo naši nasledniki stopili v miren tok ali se borili s turbulentno sledjo? S takimi mislimi se vzpenjam mimo observatorija gor na Golovec in končno stopim na z mehkim listjem obloženo pot. Poiskal sem najbolj tanke črte na zemljevidu, ki vodijo v to smer. Včasih takšna pot v…
-
Sendvič z D vitaminom
Moja krvna slika kaže dve zaskrbljujoči stanji: pomanjkanje vitamina B in pomanjkanje vitamina D. Za oba dodatka so me napotili v lekarno. Obstaja pa možnost, da ta pomembna vitamina pridobim na bolj naraven način. B12 recimo s korenčkom, umazanim od zemlje. Za vitamin D pa je recept še cenejši: golo kožo za nekaj minut nastaviš toplim žarkom sonca. Telo zna vitamine skladiščiti za temne oblačne dni brez prave hrane. In zadnji vikend v oktobru se je napovedal kot idealen za nabiranje vitaminske ozimnice. Barbara, moja osebna trenerka za priprave na Iper, ni navdušena: Ne rabiš vsak teden maratona laufat! Pst! Ne ji povedat! Ta vikend sem dva. Nisem se mogel…
-
Barve jeseni — Pokljuka
Amfibija Trail Adventures, 19. in 20. oktober 2019 Zdaj prihajajo najlepši dnevi, pravi Anže, ko z nadvoza pri Dolgem mostu občudujeva puhaste ovčke na nebu v jutranji zarji. Sonce jih žgečka od spodaj in nebo škrlatno žari čez celo Ljubljano. Atraktiven začetek, ki pa se kmalu spremeni v čmokavo avanturo. Ko iz Gorij zapeljemo v klanec mimo Zatrnika, nas objame megla. Pokrajina postane fotogenična na povsem drugačen način. Viševnik Sobota, 19. oktober 2019 — 7 h 15’, 30 km, 1600 vm A zvončke imate? nas pobara oča ob recepcijskem pultu. Naj bi se kdaj tudi kakšen večji kosmatinec klatil po Pokljuških gozdovih, pravi. Njegovih strahov ne jemljemo preveč resno. Med…
-
Single Purpose World Championship
SSWC 2019, Kobarid, Slovenia, 2. – 6. oktober 2019 — 22 km / 600 vm / 2 h 9’ — Fotolog … Tekmovanja z gorskimi kolesi brez prestav imajo en sam namen — zabavo. In svetovno prvenstvo v tem ni nobena izjema. Kolesarji vsega sveta nekaj dni na leto družno odkrivajo nove razglede, nove single tracke in nove pivnice. Tokrat jih gostita Dani in Ursula in neskončno potrpežljivi kamp Rut pri Kobaridu. Ljubljana, Lepa žoga, Matajur, Drežniške ravne, Stol, … v enem paketu so obiskali nekaj najlepših točk Slovenije. Ja, okej, saj nekje vmes se res zgodita tudi svetovna prvak in prvakinja, a tega se komaj kdo zave. Ta dan…
-
Ultra makadam trail
Kranjska gora Trail, Ultra Sky Run, 21. september 2019 — 62 km, 2900 vm, 8 h 36′ Gozd Martuljek, 1987 ‘Joži! Prid’ poračunat tole mizo!’ Začudeno se spogledamo. Sedimo na prepišno hladnem hodniku gostilne pred vhodom v stranišče. Na mizi so čaji, nekaj kokakol, nič alkohola, nič hrane. Vsak si je naročil eno pijačo, bolj iz vljudnosti kot zaradi žeje, saj se nam gre po napornem smučarskem tednu vsem čim prej domov. Ovinek prek Vršiča na poti iz Bovca v Ljubljano smo naredili samo zato, da bi ustregli temu fantu, ki nas je ves teden vztrajno vabil k sebi v znano kranjskogorsko družinsko gostilno. Takrat sem bil še zelo zelen…
-
Čez Lisco
Sevniški planinski maraton, 31. avgust 2019 — 46 km, 2500 vm, 7h 50’ Noč v Sevnici Mladinca neumorno nakladata in nakladata in nakladata. Dani se že, pa še kar razpredata globoke misli o življenju, vesolju in ljubezni. Vmes tudi kakšno zapojeta. Moti me, spanec mi je zaradi njiju pobegnil, a nima smisla, da jima grem to zdaj razlagat, samo še bolj se bom razbudil. Sploh pa nista najhujši hrup današnje noči. Občutek imam, kot da so bili naši šotori v središču mestnega dogajanja. Ali pa vsaj zadnja postaja vseh nočnih sevniških žurerjev. Topla noč na zadnji petek počitnic — kdo bi jim lahko zameril, da so jo izkoristili do konca?…
-
V objemu Kočevskega pragozda
Amfibijin izziv, 25. avgust 2019 — 29,5 km, 1250 vm, 7 h 15′ — Fotolog … No, skoraj. V pragozd se ne spodobi hodit, vsaj tam naj ima narava mir pred nami. Šli smo skozi tampon cono, kjer se z gozdom ne gospodari, se ga ne izkorišča, se pa vsaj malo ureja, recimo učne poti. To pomeni, da imajo nekatere bukve na lubju tatoo, s katerimi je pot označena. In da so debla, ki so šla počivat v vodoravni položaj ravno prek te poti, včasih prijazno prežagana, da je prehod lažji. Počitniško potovanje z avtomobilom je pobralo svoj davek na moji tekaški kondiciji in v četrtek, tri dni pred izletom,…
-
Heavy metal ultra
Heavy metal ultra, Keila, Estonija, 16. avgust 2019 — 56 km, 7 h 45′ Plan je naslednji: ko se vsi tekaci zadovoljijo z medaljo po sedmem krogu, naredim jaz se enega za povrh in zmagam. Cirka 55 kilometrov — mala malica. Vendar ima ta plan eno luknjo. Ne racuna na zavzetost lokalnih ultra tekacev. Ko se cez startni blok razpali Metalica in naznani start v osmi krog, se prek startne linije zapodi ducate tekačic in tekačev. In po tempu sodec ne izgleda, da bodo kmalu obnenoglo oblezali ob poti. Mene boli vse. S sedmim krogom sem napolnil maratonsko razdaljo in to je se imelo nek smisel. Na startu tokrat nisem…
-
Latvijska 2D ultra
Cesis Eco Trail, 3. avgust 2019 — 80 km, 1500 vm, 10 h 45′ Pod Alpami živiš?! se Martinču zasvetijo oci. Edino, kar ga moti v Latviji, pravi, je ta neskončna ravnica do obzorja. Rad bi treniral za resne traile, pa preprosto ni priložnosti. V celem koledarskem letu sta v Latviji le dva teka z Itra točkami. O kakšnem Mont Blancu ne sanja, točke zbira le zato, da se z njimi hvali prijateljem. Opazujem to pesniško dušo, kako med tekom širi roke in boža visoke trave. Zaželim mu prizanesljive krče in ga spustim naprej. Moj tempo na začetku je ogrevalni, kot vedno. Pogosto se ustavljam, da ujamem kak lep prizor…
-
Izbirčnost — 2. del
Ali: S krvavimi gatami do srečnega konca (Nadaljevanje 1. dela) V pojasnilo moram povedati, da sem priženjen v zdravniško družino, v kateri šteje samo uradno priznana medicina. Zato so, kar se moje žene tiče, vse moje zdravstvene težave imaginarne, dokler ne dobim papirja z MKB–10 diagnozo in žigom zdravnika s koncesijo. ZZZS medicina Februar 2019 Zaradi črevčka pri osebni zdravnici nisem prvič, pred petimi leti so mi že odščipnili dva hemoroida. Dokaj sproščeno ji razlagam o svoji trenutni epizodi, ona kima in tipka v računalnik, polje anamneza, vse ji je jasno. Uležite se, prosim, s pogledom v steno! Zaslišim vzdih sočutja in napoved skalpela. Še preden se oblečem, iz tiskalnika prileze…
-
Izbirčnost — 1. del
Ali: Od potice do krvavih gat Tega ne boš jedel? me prijazno vpraša mama in moli krožnik skoraj pod moj nos, čeprav je miza, za katero sedimo, velika le dober kvadraten meter in je na dosegu roke vse, kar je na njej. Za ljudi je bilo pripravljeno! s svojim strogim pogledom dodaja oče. Odklanjanje hrane za mizo mi je neprijetno še sedaj, pri petdesetih, sploh za domačo. Najtežja stopnica, ki sem jo moral prestopiti na poti k spremembam v prehrani. Celo življenje sem jedel praktično vse, v velikih količinah in v najbolj nemogočih kombinacijah. Občasno je kaj obležalo v želodcu, se glasno pretakalo in mi napihnilo vamp. Nič takšnega, kar…
-
S pušeljcem na plažo
Ultra Pušeljc Trail, 15. junij 2019 — 105 km, 6.000 vm, 19 h 30’ — Fotolog … Slamnik Je še daleč do plaže?, duhovičim, čim se naglas navijačev in reševalcev in vseh prijaznih ljudi, ki skrbijo za nas s hrano in pijačo, spremeni v primorskega, saj imam na glavi slamnik, ki izgleda kot narejen za tja, za na plažo namreč. Še vedno nisem prepričan, ali je bila to res dobra ideja. Zjutraj me je oklevanje skoraj stalo pravočasnega štarta: bo sosedova Katja, ki mi ga je podarila, ponosna na to, da je šel ves krog po hribih z menoj, ali bo jezna, ko bom priznal, da mi ga je odneslo prek…
-
Melanija
Milanja trail, 8. junij 2018 — 31 km, 1160 vm, 3h 31’ Dobro jutro, mi reče Marjan. pa to ni samo pozdrav pred tekmo, ampak je mišljeno kot na pol pikra pripomba na mojo ugotovitev, da sploh ne trpim več musklfibra, od kar sem na brezmesni dieti. On je dal to že zdavnaj skozi. Zdaj je v režimu prehrane šel še naprej. Le dva obroka na dan rabi, zgodnje popoldanskega in večernega osem ur kasneje. Najraje kar samo sadje ali zelenjavo, Je najbolj enostavno, pravi. Nepredstavljivo zame. Jaz jem na dve do tri ure, pa še tako komaj pričakam obroke, za vmes imam pripravljene prigrizke. To bo minilo, me potolaži.…
