-
Kazbegi
Četrtek, 21. julij 2022 Dolina Truso Presenetljivo je zajtrk skromnejši, kot sva jih navajena v vaških gostiščih. Še palačink ni. No, nič hudega, saj sem sit še od večerje. Z gruzijsko vodičko se pogovarjava vse sorte: o potovanjih, politiki, družinah, vzgoji otrok, pitju vina, spremembah v družbi. Pove, da je bil Svaneti še za časa njene mladosti področje, kamor se ni hodilo, saj je bilo prenevarno. Svani niso bili vajeni prišlekov izven doline. Časa imamo veliko, ker čakamo, da dež vsaj malo pojenja. Na hribe je nič kaj optimistično obešena megla. Stepantsminda, zadnji obmejni kraj pred Rusko mejo na zloglasni Military Highway je pogreznjen v turobnost, ravno tako kot moje…
-
Iz Tushetija v Kazbegi — Drugi del
Torek, 19. julij 2022 / 4. dan Prelaz Chanchakhi > Vas Roshka 37 km, 11 h, 1600 vm, zemljevid Vso noč trpim zobobol in brišem curljanje iz sinusov, počitek je bolj slab. Zjutraj se ponovno zbudi veter in razpiha oblake. Na rododendronih posušiva pohodno obleko. Četrti dan ista volnena majica, iste volnene gate, iste nogavice. Čez dan hodiva malo bolj narazen. Jeva sir in kruh in jabolka. Tushi delajo boljši kruh kot dolinci. In sir ima več lukenj. Okus pa … no ja, meni imajo vsi tukajšnji siri okus na slan plastelin. Vode imava le za eno skodelico kave. Tudi cigaret nimava, da bi se zahvalila pastirju, ki naju niže…
-
Iz Tushetija v Kazbegi — Prvi del
Sobota, 16. julij 2022 / 1. dan Omalo > Girevi 30 km, 10 h, 1750 vm Morda je bil kriv junk food, ki sva ga zadnje dni trpala vase: kruh, kačapuriji, sadje, piškoti. Že prej je šestka desno zgoraj razvila občutljivost na toplo in hladno, čez noč pa se je tako razbolela, da se ga ne smem niti dotaknit. Samo melona je dovolj mehka, da jo lahko brez večjih težav srebam skozi zobe. Na srečo niti nisem lačen, saj sva se za večerjo po dolgem času najedla dobre hrane: pečenih jajčevcev, stročjega fižola, lečine juhe. In vino sva dobila na račun hiše. Sranje, tole z zobom. Punči se sploh ne…
-
Ushguli
Torek, 12. julij 2022 You walk fast! reče na pol presenečeno eden od mladincev, ki jih prehitiva. We are fast, se širokoustim. We just walk. Vračava se po dolini navzdol z ogleda čela ledenika Shkara, enega najniže ležečih, enostavno dostopnih in temu ustrezno turistično obleganih ledenikov sploh. Cele dneve se maršrutke, konji in pešci podijo gor in dol po dolini. Na srečo sva zamudila glavni naval. Čeprav je pot v Ushguli zabetonirana skoraj že do samega mesta, si vzameva dovolj časa za pot od MEstie do Ushgulija: sprašujeva se, kaj za vraga so ljudje tu počeli. Od česa so živeli. In tako v dolino vstopiva šele popoldne. Utaboriva pa se…
-
Svaneti
Ponedeljek, 11. julij 2022 Gul 3330 m Želita kačapuri? naju vpraša pastirica v ruščini, naslonjena na ograjo svoje kolibe. Hvala, nisva še lačna. Vzpenjava se proti jezercem Koruldi nad Mestio, najbolj popularni izletniški točki Svanetija. Gor vodi cesta, gor so koče s hladnim pivom in nadležni konjarji. Na srečo sva jih prehitela. Štartala sva dokaj zgodaj, da nama na prisojnem pobočju gore ne bo prevroče. V nahrbtnikih tovoriva 5 litrov vode za dopoldanski izlet. Šele na tri tisoč metrov nadmorske višine pustiva za seboj krave na pašnikih. Pod nogami je vse več rjavega drobirja in više kot sva, bolj je droben, kot da bi hodil po zrnih pražene kave. Z…
-
Partying Kutaisi
No, čisto ves čas nisva bila med kravami na planinah. So bili dnevi, ko sva se kot čisto navadna turista vozila po Gruziji od ene do druge turistične točke in tudi v teh dnevih se je zgodila marsikakšna prigodnica. Četrtek, 7. julij 2022 Abastumani Gregor Aleksandrovič je oboževal klimo in toplice v Abastumaniju. Pomagale pa mu niso kaj dosti, saj je — zaradi slabega srca — tu tudi umrl, že pri 28-ih letih. Se je pa zaradi njega kraj na koncu 19. stoletja njegovem carskem pedigreju primerno razvil v zdraviliško mesto. Čar Abastumanija je v tem, da Sovjetom zanj ni bilo prav veliko mar, novodobna turbo kapitalistična manira gradbeniške prenove…
-
Sametskhvario 2642 m
Sreda, 6. julij 2022 Kak dela?, lomim po ruski, da vsaj malo pozornosti obrnem nase. Stopila sva v tabor gozdarjev pri zajtrku in ducat parov oči sedaj gleda v Punči. Čutim, kako od zadaj pritiska vame. Nič ne prisedeva, kar naglo jo ubereva naprej. Malo više, ko sediva in zajtrkujeva, pridejo mimo: Prijatno! in gredo naprej. Morda so res gozdarji, a trenutno so degradirani v urejevalce planinske poti. Za najin okus so zastavili preveč na široko. Kako se bo moletjera obnesla, pa bo pokazal dež. Zdaj ob suši je humusna pot fino mehka, drugo pa je, kako se bodo konji znašli v blatu. Gruzijci na splošno niso neki mojstri v…
-
Udabno
Nedelja, 3. julij 2022 Že samo zaradi Udabna sem želel še enkrat obiskat Gruzijo. Zaradi pogleda s hostelske verande. Razgleda v mehak horizont pašnikov, za katerimi je samo še puščava. Zaradi občutka biti drugje, v drugem, drugačem svetu, drugem času. Na robu grotesknega naselja razpadajočih betonskih hiš za razpadajočimi betonskimi ograjami. Kot kakšna forma viva, komentira Punči razgled na betonske gmote in se na sončni verandi raztegne kot maček. Ponosno kaže oficirski pas sovjetske armade, ki sem ji ga danes zjutraj kupil na bolšjaku v Tbilisiju. Niso vse hiše v Udabnu naseljene z živalmi in nastlane s krmo. Nekaj jih je celo naseljenih. Dvesto ljudi naj bi živelo tu. Daleč…
