Ob pogledu na razsvetljeno izložbo, v kateri plesalci nadvse ekspresivno poskakujejo v super navitem ritmu, Buddy komentira: ‘Za to moraš biti pa zares sproščen,’. Opazka postavi temelje debate o sproščenosti, ki pa se ni končala z najinim večernim sprehodom. Skozi dni premišljevanja sem oblikoval tri ključne točke:* Sproščenost ni enako pasivnost* Do sproščenosti je dolga pot* Sproščenost je rezultat natančnega treninga Sproščenost ni pasivnost Zakaj so nekateri plesalci v tej koreografiji izgledali kot leseni možički kopitljački, medtem ko so drugi izžarevali prefinjeno lahkotnost? Tudi neveščemu očesu ni težko opaziti, ko je plesalec usklajeno povezan s svojim telesom. Ne razmišlja o korakih, temveč se prepusti ritmu in izraznosti. Neobremenjen s telesnim…