Select Page

International Winter Bike to Work day

Danes ni najbolj primeren dan za vožnjo s kolesom. Napovedan je sneg in že zjutraj so ceste bele. Vseeno se usedem na kolo. Saj bo zabavno. Gotovo bolj kot petkova popoldanska vožnja po Ljubljani. Rokavice, kapa, šal, ruta do oči. Čez hlače iberhoze. Ni slabega vremena, le slabi čevlji.

20180202-Winter Bike to Work Day-DSCF1120.jpg

Sneg vztrajno pada, in ko se odpravim iz službe domov, ga je že kakih dvajset centimov. Z debelimi gumami Daddyja bi morda še šlo. Slikerice mestnega Tončka pa imajo komaj kaj oprijema. Nemogoče se je peljat po shojenem snegu. Zavijem v plundraste kolesnice na cestišču.

Besne mamice

Danes sem na cesti doživel besne mamice. Na preizkušnji je bil sloves njihove zanesljivosti in ljubečnosti – bodo pravočasno prišle do svojih mladičkov in jih spravile na varno v tem groznem vremenu? V iskanju obvozov okoli počasnih plugov pospešujejo po stranskih ulicah, ki so zvožene le za širino enega avta. Njenega.

20180202-Winter Bike to Work Day-DSCF1152.jpg

Ker kolesarska na Večni poti ni očiščena, se peljem po cesti. Vem, kaj misli večina šoferjev: kaj za vraga dela kolesar gnečo na prometno že tako problematičen dan. V skladu s prepričanjem, da kolesarimo tisti, ki si lahko to privoščimo, med tem ko avtomobilisti vožnjo vedno morajo opraviti in to v najkrajšem možnem času.

Večina avtomobilov me prehiti brez obvoza, na tesno, tudi med tem, ko vozijo avtomobili nasproti. Vsakič me po nogah zalije val brozge izpod njihovih gum. Čevlji so dobri, ampak zdaj teče v njih kar zvrha. Kolesarske iberhoze se končajo tik pod kolenom, potreboval bi še gamaše.

20180202-Winter Bike to Work Day-DSCF1151.jpg

Cona udobja

Celo otroštvo sem preživel na kolesu. Neštetokrat pošvasan grušt ponija z dvemi kolesi, nič drugega. Gume popolnoma gladke, z zdrajsanim profilom od bremzanja na črto. Za vožnjo po snegu sem jih povil s špago, kot nekakšen nadomestek verig. To sem potreboval, ko sem kolo otovoril s smučarsko opremo in se odpeljal na avtobusno postajo.

Danes mi ni bilo udobno. Ne spomnim se več, ampak najbrž mi tudi takrat ni bilo. Je bilo pa normalno. Če si premlad za avto, pa hočeš smučat, greš s kolesom na postajo. Če nočeš čakat pluga, da spluži Tržaško, greš s kolesom v službo. Hlače imaš malo mokre, ampak saj se posušijo. N’č taz’ga.

20180202-Winter Bike to Work Day-DSCF1141.jpg

Štirje letni časi

Če bi bila to kolumna v časopisu, bi jo zaključil z moralnim naukom. Na primer o nestrpnosti in odrivanju (dobesedno) drugačnih na rob. O mladincih, ki zavarovani živijo v coni udobja. Ali pa kaj pozitivnega, recimo o bildanju samozavesti z občasnimi izleti v drugačno normalnost.

Ampak to je blog o zanimivih in prijetnih izkušnjah. Živim v območju, ki premore štiri letne čase. In zimo s snegom. A ni to uživaški privilegij?!

Mimogrede : naslednji petek je mednarodni zimski dan vožnje s kolesom v službo. Greš z mano?

%d bloggers like this: