“Res prav pri vsakem misliš na to?” me sprašuje Klara. Namreč, ali sem mislil resno, ko sem pisal o pozornosti na korake pod Španovim vrhom. Hm … no, vsekakor pri tistih, ko mi je težko. Kar je … no, več ali manj pri vseh. Hoja v hrib je pač napor. Kadar ni, greš pač malo hitreje. Pospešuješ, dokler zmoreš. Po mojem mnenju je tekmovanje na dolge proge predvsem bitka v prenašanju bolečine. Šest ur hoje po eni in isti poti je dolgočasna izkušnja, zato si krajšam čas z raznoraznimi izzivi. En cel klanec pri vsakem koraku stopalo skrbno postavim na zunanji rob, se z zadnjo ložo potegnem naprej, vmes prenesem…