Linške alpe 2022 / 3.

Turno smučanje v Lyngsalpene, Norveška, marec 2022

Linške alpe 2022 / 1. — Linške alpe 2022 / 2. — Linške alpe 2022 / 3.

Prost dan

Sobota, 19. marec 2022

Držali smo pesti, da se bo meja sneženja kaj spustila, pa se ni, še dvignila se je, nekam na višino letov norwegian airlines. Kapljice dežja pristajajo na oknih južne fasade, medtem drevesa veselo plešejo v silnem vetru. Dan izkoristim za pisanje dnevnika.

Zgodaj popoldne se dež vendarle umiri. Odpravim se na potep. Smerokaz me zvabi na Holy Mountain, 106 m visok hrib s kar dobrim razgledom na U dolino pod menoj. Spustim se v rahel drnc po bregu, ne oziram se več na močo, ki jo zajemam v čevlje z vrha. Pokrajina je premočena od snega in dežja. Sivo norveško vreme. Siv deževen dan zaključimo z namakanjem v jacuzziju in se poslovimo od dela ekipe, ki potuje domov.

Fastdaltinden 1275 m

Nedelja, 20. marec 2022

Ponavljamo hrib s prejšnje nedelje. Ker sem šprical večerno planiranje, ne vem točno, zakaj. Gotovo je padel ven kot najboljša rešitev ob preverjanju parametrov obupnih smučarskih razmer trenutne norveške pomladi. Dež, veter, visoke temperature, … nič ni v prid dobri smuki. Dež je popolnoma premočil sneg. Veter je obrusil vrhove in premetal sneg z ene strani na drugo stran. Toplota in mraz sta naredila klože in skorjo. Nič od tega smučarji ne maramo.

Ko po gnilcu pričofotamo do prvega jezera, se odločamo med levim in desnim hribom. Kje bo boljši sneg? Samo jaz sem za levega, vsem ostalim se zdi desni vrh boljša izbira. Tudi desetinam drugih smučarjev, ki v četicah drsajo proti vrhu. Turno smučanje je v Linških alpah izjemno popularna oblika turizma, in tudi že kar precej standardizirana. Pogrešam AndrejaM, da bi me peljal stran s transverzale. Sam si seveda ne upam.

Čez goro piha veter. Višje, kot smo, močneje se zaganja čez greben. Klasika. Še pred vrhom naredimo plan priprave za spust. Srečo preizkusimo na isti strani gore kot pred enim tednom, tokrat po napihanem kložastem snegu. Grabi mi smuči in vleče iz zavoja, obrača mi ramena, potaplja smuči. Aktivno poskakujem, da sploh lahko obrnem. Skorja postaja vse trša in se na koncu spremeni v zmrznjeno predirajočo se skorjo. Po čem takem še nisem smučal. Šele na dnu se sneg spremeni v ojužen srenec. Na Norveško smo prišli iskat neskončne planjave pršiča, zdaj pa smo veseli stometrske flanke s kolikor toliko normalnim mehkim snegom.

Po večerji recenzija dneva, kot vsak dan. Zlata priložnost zame, zelenca med turnimi smučarji, za posredno nabiranje izkušenj. V dnevki je osem z dolgoletnimi izkušnjami, dva od teh avtorja turno smučarskih vodnikov. Kako se razume vremensko napoved. Kako se stopi mimo drevesa na nevarni prečki. Kako se pospravi pse v sunkih vetra. Kako se zleze na vrh hriba ob zdravnikovi prepovedi dviga srčnega utripa nad 80 bpm.

Vedno pa ni enostavno poslušati pametnejših od sebe. Občasno mi poskoči ego. Kritike z začetka tedna, ki sem jih slišal na račun nevarne vožnje, sem predelal. Hvala za njih. Današnje o preozki sledi za plohaste smuči in o težji smeri po robu kotanje pa ignoriram. Sori, fantje, moje smuči so pač ožje. In po robu sem hodil, ker nisem hotel uničiti smučišča za spust. Naslednjič se naj pa kdo drug zagrebe za oranje ledine. Rečem pa nič. Zdaj sem kul.

Lavangtinden

Ponedeljek, 21. marec 2022

Današnji cilj ni iskanje dobrega snega (ker smo nad tem obupali), ampak pred vetrom čim bolje zaščitenega pobočja. S trajektom se zapeljemo prek zaliva razpenjenih valov in zavijemo okoli prve gore levo. Sledi klasičen vzpon: naprej nekaj ravnice po gnilcu, nato prebijanje skozi goščavo kilavih brezovih stebelc in skrivenčenega vejevja. Spodnji rob planin precej spominja na naše neobrite brade.

Na izravnavi se odpre pogled navzgor v širok koluar. Kar impozantno. Močan jugozahodnik podi oblake in meglo prek desne stene. Na robu odlaga sneg v veličastno opast prek celotnega grebena, ki visi nad nami. Včerajšnji poduk vlečenja sledi hočem spraviti v prakso, zato grem naprej. Kakšnih sto metrov više imam že nekaj prednosti. Iz žepa vzamem fotoaparat in slikam rob nad nami. Pomislim, da bi imel to fotografijo tudi na telefonu, a ko sežem v drug žep in spet dvignem pogled, je nad mano ena sama belina.

Shit! To sneg leti name! Nič ne slikam, samo obrnem se in tečem. Plaz! Plaz! kričim, pa mi ne bi bilo treba, ker tudi že tečejo na drugo stran doline. Vsake toliko se ozrem nazaj, da ocenim, kaj se mi dogaja za petami. V zraku je belina, kotaleče talne krogle pa se ustavljajo. Ni bil plaz, le del opasti je zgrmel z vrha dol po steni. _Dovolj konkretno opozorilo smo dobili,_oceni Andrej in temu nobeden ne ugovarja. Koluarju se odrečemo in poskusimo v smeri sedla, tam pa nas kmalu ustavi silen viharni veter. Nič. Troli Lavangtindna nas danes očitno ne bodo pripustili.

Zvečer mi Andrej pokaže fotografije s trekinga okoli Daulagirija. Všeč nama bo hrana: prekuhana voda, sveže skuhan riž in priložnostna zelenjava. Najbolj težavni del potovanja je nadmorska višina, včasih tudi nad 5 jurji. Čez dan potuješ v slow motion, ob mraku čimprej smukneš v šotor ali samostan na toplo, saj takoj po sončnem zahodu celotna pokrajina zamrzne. Če si to želiš in imaš za to primernega buddyja, je čas, da začneš kotaliti kamen, mi reče.

Prost dan

Torek, 22. marec 2022

Ne da se mi več v tako slabo vreme na vso silo. Poležavam v udobni dnevki. Razgled je neprekosljiv. En lenoben dan mi bo ostal v spominu bolj kot pa še eno drajsanje premočenega snega in umikanje vetru. Ko končam z dnevnikom, grem na jogging. Čim stopim s kopne ceste, se mi predre sneg do tal in vodo zajamem v čevlje kar z vrha. Na poti do morja prečim potoke, močvare, ograjene pašnike. Na morski obali pa slikovit prizor: z lišaji poraščena črna skala, ob njej lesena lopa in čoln.

Ti pohodi v drug svet, to hočem z nekom deliti. Pokličem buddyja. Veselim se, da bova na take kraje enkrat hodila skupaj.

Linške alpe 2022 / 1. — Linške alpe 2022 / 2. — Linške alpe 2022 / 3.