Select Page

Kaj pa en krajši Lumpi trail čez vikend? Pisano me pogleda. Prvič, da mi po terapiji predpiše počitek, torej ga jeljem resno. Res, da je vremenska napoved burna, namakalo bi me dva dni in vmes čez noč v šotoru še malo bolj. Kljub temu je bil bicikel na pol otovorjen za dolgo pričakovan izlet : v petek s kolesom na Sočo, v soboto po trailu iz Bovca v Tolmin. Včasih se ne izide. Za tolažbo grem brat lanski zapis.

Soča Outdoor Trail, 2016


Soča Outdoor Trail run 45 km
2. julij 2016
soca-outdoor.com


Delam časovni načrt. Štart tekme ob sedmih v Bovcu. Štart busa ob šestih iz Tolmina. Štart iz hotela s kolesom ob pol šestih. Zajtrk ob petih. Vstajanje ob 4:20. Eltona ob tej uri seveda ni na spregled, nekaj hrane je na mizi, nekaj si postrežem sam iz hladilnika v kuhinji. Pred maratonom je zadnji obrok dan prej opoldne, a to velja za cesto, ne za hribe, danes bo tek daljši, vmes bom kaj tudi prebavil. V nahrbtniku mokri robčki za vsak slučaj.

Soča Outdoor Trail, 2016

Kolo priklenem na steber šotora in pljunem na torbo. Počakaj me tu. Na avtobusu je že veselo, korošci so najbolj glasni. Dolga dolga vožnja, vedno znova mi vzbudi nelagodje. Vožnja z avtobusom se zdi tako neznansko hitra in če se s cilja na štart voziš eno uro, koliko ur se bomo vračali pri nožni hitrosti, pa še čez hribe in doline nas pošiljajo. Veseljačenje pomaga pri odganjanju kepe strahu v trebuhu.

Soča Outdoor Trail, 2016

Bovec, tu sem preživel kar nekaj smučarskih dni, najbolj nepozaben je bil en mesec med služenjem JNA, ko sem na Kaninu učil smučanja oficirje in njihove družine. Nas trinajst, same legende.. Takrat nama z Aljošo Reboljem uspe trofeja, sveže zasneženi Krnici snameva junfer pred domačini. Za štirinajst dni je prišla gor tudi Bejbika, v kasarni sva dobila svojo sobo. Škoda, da se zdi Bovec tako daleč. Premalokrat pridem sem.

Soča Outdoor Trail, 2016Skupina oddrvi s štarta, jaz se zadaj obiram s fotoapratom, lovim jutranjo roso na travi v kontra svetlobi. Mimo priteče tip z metlo na hrbtu. O-la-la, izgleda, da bo treba hitreje. Ujamem tempo gospoda pri petinšestdesetih. To bo kar v redu, za začetek, da se ogrejem. Kot ponavadi me neprestano menjavanje tempa spravi ob družbo. Emil Zatopek je prakticiral nekaj podobnega, samo on je na koncu zmagal. Jaz imam pa dobre fotke.

Soča Outdoor Trail, 2016

Lepa proga, pretežno skozi gozd. Mimo slikovitih zaselkov, spomenikov, cerkva. Po blatu in čez hudournike. Jutranji hlad in megla sta izparela kmalu po jutru, med tem se je razvil že pravi poletni dan. Kar občutimo na zadnjih nekaj kilometrih teka po ravnici do Tolmina. Popolnoma sem izčrpan, dobesedno scuzan. Ves čas sem pil samo vodo in jedel sladko. Organizatorji niso pripravili soli, razen izotonika, ki mojemu želodcu ni prijal.

Soča Outdoor Trail, 2016

Štejem do dvajset. Toliko korakov lahko naredim, potem se prisilim v tek. Minuto. Pol minute. Deset sekund. Kolikor pač gre. Vsakič vmes dvajset korakov hoje za počitek. Blede se mi od vročine. Ko pridem na breg Soče, razmišljam, ali naj žrtvujem fotoaparat in se prepustim reki, da me odnese nizvodno do cilja. Tolaži me izjava zmagovalca, ki pravi, da mu je bilo zadnjih sedem kilometrov proge najtežja preizkušnja do sedaj.

Soča Outdoor Trail, 2016

Osvežitev v Soči, počasi prihajam k sebi, srečam Marka, sošolca iz srednje, čvekava o teku, službi, fotografiji, življenju na sploh. Ležanje na plaži tu ob sotočju Tolminke in Soče je mikavno, polno življenja je. Naslednje leto pridem s šotorom. Zdaj pa se mi mudi na vlak, konec je samotarskega tedna, doma me čakata dva Čeha s hektolitrom piva in kofole.

Soča Outdoor Trail, 2016

%d bloggers like this: