-
NajNaj 21 2024
Sv Andrej, 30. marec 2024 — 2h 27’, 21 km, 1200 vm Morda se zdi korektno, da se v komunikaciji s tekmovalci nekdo podpiše z ‘Ekipa ta in ta’, češ, organizatorsko delo je vedno rezultat ekipnega truda. A ko sem v odgovor prejel prijazno pismo s podpisom Maja in ekipa NajNaj21, sem si to zapomnil za zmeraj. Maja me je uvrstila na čakalno listo, me obvestila, ko sem prejel številko, in mi dala navodila, kako naj kot zamudnik plačam. Majo sem lahko potem na štartu poiskal in se ji zahvalil. Lea 2015 sem bil na trail prireditvah popoln zelenec, to je bila moja prva tekma izven asfalta. Čudil sem se,…
-
Grand divine
Polhograjski dolomiti, 23, maj 2020 — 185 km, 4900 vm, 18 h 30’ Na vrhu hriba sva v ranem jutru dneva, saj vsak pravi planinec ve, kako je žrtev kratkega spanja povrnjena z nepozabnim doživetjem prebujanja novega dne. A z vremenom imava smolo. Namesto prvih žarkov sonca nama vrh Osolnika privošči mrčast razgled na Kranjsko kotlino. Prav fotogenični pogledi na pokrajino danes ne bodo. Izgleda, da bom spet delal posnetke kar s telefonom, kamera pa bo samo neuporabna teža, ki jo bom tovoril čez ves dan. Z Anžetom imava misijo: v štiriindvajsetih urah obiskati vseh petdeset cerkva, postavljenih v Polhograjskih dolomitih. Ideja ni najina. Pustolovščino si je pred leti izmislil…
-
Hrib za deževen dan
Tošč, 28. april 2019 — 39 km, 2050 vm, 7 h 30′ — Fotolog … Ščebet ptic skozi priprto okno ne pušča nobenega dvoma. Čas je za vstajanje. Z globokim vzdihom se obrnem. Ni ti treba! Zdelan sem od včerajšnjega urbanega traila po praznični Ljubljani. Pozabil sem že, kako težko je spravit telo iz postelje naslednji dan. Ej, ni ti treba! V kopalnici si splaknem zobe, potem se spravim na tla in s pretegovanjem začnem trgati zalepljene mišice. Res, komot greš nazaj v posteljo. Ni ti treba! mi pravi kuščarček v možganih. Bolj, kot se obiram, bolj je glasen. Pozabil sem že, kako težko je razgibati zablokiran gleženj. Kako potolažiti…
-
Zvezda
Polhograjci, 9 december 2018 – 40 km, 2000 vm, 6 h 35′ Najprej ni kazalo, da bom danes imel razlog za pisanje, saj sem začel o vikend epski avanturi, recimo kakšnem dvatisočaku, razmišljati šele opolnoči dan prej, nekaj ur pred štartom, pa sem se kmalu odločil, da napad na Storžič, ki je sicer izgledal dovolj blizu, morda ni najbolj modro, zelo verjetno je gor sneg in nekatere poti so opisane kot zelo zahtevne in jaz nimam pojma, katere so to, nimam pa nobene želje, da bi se po pomoti znašel na kateri izmed njih. Precej neduhovito se odločim za krog po Polhograjcih. Vsaj ena dobra stran je: štart doma in…
-
Čez Grmado do Jezera
Okoli Ljubljanskega Barja, 22. maj 2018 – 98 km, 2100 vm, 8h 50’ – Fotolog > Kozel gre na sprehod Torek je dan v tednu, namenjen ‘ostalim’ projektom. Navsezgodaj naredim letak za jadralski vikend v Portorožu in pripravim nekaj fotografij za Prostočasnik. Potem si na debelo namažem rit s kremo za vime in s stene snamem kozla. Predolgo je visel tam. Zadnje čase se klatim naokoli z Amfibijci. Všeč mi je njihov slog – sproščen, vsestranski, netekmovalen. Nikakor ne ležeren. Naslednja vikend avantura: s kolesom iz Ljubljane na Pokljuko in potem peš na Komno, naslednji dan k jezeru do čolna in veslanje do piknika. Do you feel a little rusty,…
-
Amfibijin tek čez Polhograjce
Amfibija, 26.4.2018 ⎯ 26 km, 1250 vm, 3h 50′ Celo letošnjo zimo sem imel mokre noge, vsakič sem uspel stopiti v kakšno lužo, sneg ali blato. Zdaj, ko so se poti končno posušile, sem lepo vreme zadnjih dveh vikendov izkoristil za kolesarjenje. Da mi ne zmanjka tekaških kilometrov, sem se med tednom pridružil tekaškim Amfibijcem. Računal sem na to, da niso vedno zvesti svojemu imenu in da brodenje po vodi tudi kdaj izpustijo. Črnuška gmajna V ponedeljek štartamo v Črnuški gmajni in se zaženemo proti Rašici. Po petnajstih minutah dva izgubimo, ampak Anže oceni, da se bosta že znašla in ju ne iščemo. Hitro zaštekam princip organizacije in ker Rašice…
-
Naj naj 21 / 2018
Najlepši in najtežji mali maraton, 31. marec 2018 ⎯ 21 km, 1230 vm, 3h 12′ Vsak moj tek na Puštalskem maratonu do sedaj je imel neko rdečo nit. Tokrat je blatna. Razmočena steza je bila napovedana, na to sem bil pripravljen. Bolj me je mučilo druge vrste blato, tisto, ki se je odločilo prav počasi in v velikih količinah lesti iz mene. Pa ne, da ne bi bil za to povsem sam kriv. Moja požrešnost na večer prej je bila veličastna. Pakec naredi petdesetko v Harfi in hrana je seveda izvrstna. Tekaško sprejemljivim makaronom sem se izogibal, lovil sem predvsem ribo, fileje kovača in koščke surove tune. Za povrh pa…
You must be logged in to post a comment.