-
Cilji
Vsakemu tekaču se prej ali slej prikrade dvom: ‘Zakaj, vraga, to počnem?!’ Nihče ne teče brez bolečin. Z več treninga bi načeloma moralo postati laže, a dejstvo je, da takrat pač tečeš še malo hitreje. Hitrost teka je omejena s pragom bolečine, ki si jo kot tekač pripravljen prenašati in volja, ki ta prag določa, je na dolgih tekih neprestano na preizkušnji. Jon Albon, eden najhitrejših trail tekačev na svetu, to opiše z duhovito izjavo: ‘Včasih na tekmi iščem kačo. Mislim si: če me piči, mi ne bo treba nadaljevati …’ Kar se tiče tekaškega treninga, sem precej kampanjski. V resen trening se prisilim le, ko je pred menoj jasno…
-
Dihanje
Dihanje je nekaj, čemur nisem namenjal kaj prida pozornosti. Je nekaj samoumevnega, kar deluje samo od sebe, 24 ur na dan in 7 dni na teden. Dokler diham, ne izdihnem, je tako? Na dihanje postanem pozoren šele, ko ne deluje več dovolj dobro. Na primer ob šprintu na hrib, ko premajhna pljuča ne morejo potešiti silne lakote po zraku in mi med hlastanjem za zrakom začne uhajati v gate. Takrat mi ne pomagajo ne antropološke študije na pol izumrlih kultur, ne globoko razumevanje bio-kemično-mehaničnega delovanja homeostatičnih mehanizmov dihanja. Močne noge niso dovolj. Izboljšati moram tudi učinkovitost dihanja. Dihanje in stres Če človek ni ravno v situaciji, ki bi mu preprečevala…
-
Telesna drža
Nujno moram nekaj spravit vase. Sežem v torbo po prvo pomoč in ko trgam ovitek beljakovinske ploščice, se mi tresejo roke. V uri in pol sem naredil štiri različne vaje. Dve seriji po šest ponovitev za vsako stran. Vse skupaj nič takega, pa me kljub temu izdaja motorika. Pozna se mi, da je že kar dolgo, od kar sem nazadnje resno telovadil. Zaradi tega malo daljšega (štirimesečnega) premora je ponovno izmeril mojo postavo, simetrijo telesa od spredaj in ukrivljenost hrbtenice od strani. Linije na njegovi tablici — dokaj pričakovano — pokažejo odstopanje od idealnega Vitruvijevega človeka, kakor si ga je zamislil Leonardo, saj se zgornji del se nagiba vstran še…
