Smlednik, 5. oktober 2024 — 10 km, 2 h 45′, 1200 vm
Prejšnji vikend so trije junaki hodili po križevem potu gor na Smledniški grad. Tjaša, Robi in Robi. Triinšestdesetkrat, ker je vsaj toliko vzponov potrebnih za skupno 8848 metrov, kolikor je nadmorska višina vrha Mount Everesta. Disciplina je postala posebej popularna v času covid karantene zaradi omejenosti gibanja in smo lahko obiskovali le hribe znotraj meja ene občine. Zdaj je everesting dogodkov manj, še vedno pa ta podvig šteje kot nek omembe vreden in spoštljiv dosežek fizične pripravljenosti in vztrajnosti. Na Šmarno goro na primer je treba v manj kot 24-ih urah zlesti 29-krat zapored, na Smledniški grad pa več kot še enkrat tolikokrat več.

Za nama je dolg in naporen teden, tudi malo smrkljast in nahoden. Ne ljubi se nama v mokro petkovo popoldne, raje se zavijeva v deko in se stisneva pred teve. Blatna pot bo vodila na Smledniški grad tudi jutri. Izkoristiva seniorski privilegij, da nama pri najinih letih ni treba v vsako neudobje. Laže izkoristiva drugo značilnost, ki jo prinese starost: zgodnje vstajanje. Ne še, reče buddy ob dveh in petnajst, ko se začnem vrteti po postelji. Malo prezgodaj je še. Zares vstaneva ob pol štirih, se pritoživa nad vztrajnim krajšanjem dneva in se odpeljeva na štart k prvi kapelici. Na ramena si naloživa križ in ob pol petih zjutraj nama Ježek na semafor potegne črtico za prvi vzpon.

Da ne bi bilo to vztrajno hodakanje gor in dol zgolj le še en rekreacijski napor tja v en dan, so na Smledniškem everestingu zbirali dobrodelne prispevke za druge junake, otroke v 3. nadstropju pediatrične klinike v Ljubljani. Onkološki oddelek, kjer se še tako trdemu človeku razpara srce. Na dogodek pa se je v paketu skupaj s Tjašo, ki se je dogodku pridružila malo kasneje, poleg dobrodelnega namena in gore piškotov na Smledniški breg za 24 ur priselila tudi cela Amfibija in še pol slovenskega trail sveta. Tjaša si je v tekaški družbi naredila ime in danes ga bo vnovčila za dober namen.

Tako je naneslo, da sem tudi jaz delal everesting v okviru dobrodelne akcije. Spomnim se zadreg, ki se kažejo pri ljudeh, ko se znajdejo iz oči v oči z dobrodelnostjo. Včasih letijo očitki, da gre le za samopromocijo, da se protagonisti z dobrodelnimi akcijami samo še bolj na glas hvalimo, da nam je uspel športni podvig. Slišal sem tudi, da take vrste dobrodelnost kvari sistemsko urejenost zdravstva, ker gre mimo formalnih struktur financiranja. Pa vse do takšnih bizarnih opomb, češ da nakazovanje denarja s službenih telefonov res ni ne vem kakšna dobrodelnost.

Tjaša je svojih 8848 višincev opravila v dobrih 20-ih urah, na dogodku pa je vztrajala vseh 24 ur, tako kot je obljubila. Midva evforije zaključka nisva doživela. Po osmih vzponih sva šla na obisk k Očetu v Celje. On planine le še sanja. Zanj je svojevrstno junaštvo že, ko se nekajkrat na dan postavi na noge.

Discover more from Fotografov dnevnik
Subscribe to get the latest posts sent to your email.