Neidealni scenariji

Na zelo poenostavljen način lahko svoje nekajmesečne priprave povzamem v tri sklope: kratko ogrevanje in tipanje trenutne forme na koncu poletja, obdobje brutalnih intervalov in tempo tekov skozi jesen, pa neskončni hladni in blatni vikendi z dolgimi teki in hajki. S prihodom prazničnega vzdušja pa se je omehčala tudi Barbara: še malo, pa se začne lahko pohajkovanje in ‘noge v luft’ na kavču pred tevejem.

Tek se sliši kot nekaj enostavnega, a življenje prinese marsikaj in ves ta plan treningov se mora oviti okoli službe, družabnih srečanj in družinskih obveznosti, nadležnih virusov in razbolelih gležnjev. Da se teh priprav na dolge traile ne naveličam in ostanem kolikor toliko pokreten, mi pomaga trenerka Barbara. Vsak teden mi — po tem, ko preveri moje trenutno počutje — napiše plan za naslednje dni.

Ob prehodu v to zadnje, umirjeno, in bolj prijazno obdobje aktivnosti je poskrbela, da mi vseeno ne bo dolgčas. Poslala mi je seznam vprašanj, čeklisto kot pripomoček za pripravo na štart:
Sto milj januarskega teka z burjo po planinskih stezah — le kaj gre lahko narobe?

Prebral sem pravila tekmovanja

Nisem. Vse bolj sumim, da jih organizator spiše in objavi zgolj v bran pred morebitnimi tožbami, ko gre kaj narobe, v resnici pa se jih ne drži, niti kontrolira. Sploh pa se zanašam na buddyja — kar se pravil tiče, je ona bolj vestna in pridna.

Imam pripravljen okviren časovni plan

Nimam. Dejstvo je, da vsako tekmo tečem hitreje, z večjo povprečno hitrostjo, vendar s tem nočem obremenjevati doživetja. Pričakovanja ubijejo izkušnjo. Osnovna taktika je vedno ista: premikam se dovolj hitro, da me metla ne opraska po hrbtu.

Poznam profil in potek trase

Ne. Pred prvo stomiljsko burjo me je tako zelo skrbelo, da sem Kras prekrižaril po dolgem in počez od Nove Gorice do Slavnika. Po šestih Burjah je malo poti, ki bi me še lahko presenetile.

Tvoja konkurenca se na štartu zažene v tempu, ki je absolutno prehiter zate

Toliko bolje. Rad tečem sam, zato vedno štartam v ozadju in se le počasi ogrevam. Zdaj že kar dobro vem, v kakšnem ritmu se moje telo dobro počuti. Stopetinšestdeset kilometrov je dolga razdalja in Burja je zaradi terena še posebej neizprosna, težja od t.i. ‘običnih stomiljeric’. Dovolj priložnosti, da dohitim in prehitim prezgodaj izgorele.

Po 6-ih urah teka se ti vsa hrana upira, si na meji bruhanja in tempo pade

Enkrat sem se prek sto milj pregrizel z lahko vegetarijansko dieto: ohrovtovi zvitki, indijski kičari, korenčkova solata z indijskimi oreški, prosena kaša, … Ni se najbolje izšlo. Slabe izkušnje imam tudi s preveč sladkorja. Zdaj, ko je črevesje v boljši formi, in lahko jem karkoli, bom na progi žvečil hoferjeve beljakovinske tablice, na okrepnicah pa — veganski prijatelji naslednjo vrstico prosim preskočite — debele šnite mortadele iz eurospina in sir.

Nekdo, za katerega si prepričan, da bi moral biti daleč za teboj, te na polovici dirke prehiti

Dobro si ga ogledam in ocenim njegovo starost. Sivi lasje, viseča koža, gube? Je slučajno moja starostna kategorija? Do tekmovanja imam ambivalenten odnos. Uvrstitev mi v resnici ni preveč pomembna, a na sami progi vseeno ne spustim kar vsakega mimo. Bi mi dalo malo vzpodbude, ja.

Že 4 min nisi videl nobene označbe proge

Kričim na ves glas, naj me pridejo rešit. Ali pa preverim, ali sem še na gpx sledi, ki jo imam na uri in telefonu in se vrnem na stezo.

Pet ur pred ciljem začutiš žulj na nogi

Zanimivo. Zame bi bilo nekaj novega v asortimanu težav in bolečin, ki jih doživiš na dolgem ultra teku. V resnici ne vem, kaj pomeni žulj na nogi. Volnene nogavice na pet prstov so zakon.

S prijateljem pretečeš že pol tekme, super vama je, potem pa začutiš željo, da bi šel hitreje

Z Buddyjem imava podpisan dogovor, da gre vsak po svojih željah in sposobnostih ne glede na stanje drugega, vendar se tega nikoli ne drživa.

Moj ZAKAJ

(Ker je veliko laže zgurat krizo v dežju in blatu sredi noči, ko si zaspan, imaš drisko, si izgubljen in lačen, ko ne veš več, zakaj si tam …)
Zakaj trailam, vem. Poglej fotke. Vedno sem se imel za fotografa, ki tudi teče in z motivom nisem imel težav. Že ni moglo biti tako hudo. 🙂