Silvestrovo v Istanbulu

Sobota, 30. december 2023

Kadiköy

Za bivanje izbereva četrt Kadiköy na Azijski strani Bosporja. Gostiteljev ne srečava, ključ naju čaka v škatlici, pripeti na žleb ob vhodu v hišo. Običajen whatsapp check-in. Na ozkem stopnišču drživa dih do četrtega nadstropja in z olajšanjem ugotoviva, da vhodna vrata na srečo dobro tesnijo. Del doživetja Istanbula je tudi sobivanje z nekaj sto tisočimi potepuškimi mačkami in njihovim vonjem.

Že ves dan potovanja mi po hrbtu teče znoj. Prestopanja in pešačenja med avtobusi, letalom, metroji in ladjo. Direktni let od Ljubljane do Carigrada se sliši enostavno, a sva za pot od doma do stanovanja v Kadiköyu porabila cel svetel del pozno decemberskega dneva. Odloživa prtljago in greva raziskovat teren. Ulice se polne ljudi in iz ure v uro jih je vse več. Ljudje živahno razpravljajo, se nalivajo s kavo in bašejo z gorami slaščic. Na pravem mestu sva. Jutri ne potrebujeva iskat razgleda na ognjemet, samo iz stanovanja stopiva na ulico in sva sredi zabave.

Nedelja 31. december 2023

Zbudim se bolan, gotovo sem staknil nek grozen mikrob na vseh teh prevoznih sredstvih. Ležal bi, pa Buddy vleče odejo z mene in me vabi na zajtrk. Lakota navsezgodaj. Zajtrk v hipsterskem lokalu za vogalom me potolaži. Ravno prav drugače. Pol ure kasneje sva pripravljena na raziskovanje. Z neskončno dolgim vlakom se skozi tunel pod morjem odpeljeva na Evropsko stran.

Seven Hills

Naivno štartava kar na Agio Sofio in takoj je jasno, zakaj se na spletu prodajajo ‘mimovrstne’ karte za ogled, čeprav delujoče mošeje ne pobirajo vstopnin. Pred njo stoji kilometer dolga kača žrtev agencijskega turizma. Vrneva se zvečer, mošeje so odprte tudi ponoči. Po priporočilu se dvigneva na teraso hotela Seven Hills po lep razgled na mošeje, pa najdeva zoprne natakarje, izumetničene influenserke in tolste galebe v napadih na ostanke hrane. Pobegneva nazaj na ulico. Začetne izkušnje v velikem mestu so kar stresne.

Modra mošeja

Pred modro mošejo ni vrste. Vstopiva kar na glavni vhod za vernike, mimo varnostnika, čigar budno oko motri zglajen rob stopnice, prek katerega čevelj ne sme. Umivalnico pred mošejo redko kdo uporabi. Kljub enormnemu volumnu prostora v mošeji smrdi po postanih nogavicah. Klara ne zdrži dolgo, moj nos pa ni tako občutljiv. Sproščena pravila obnašanja v mošejah so mi všeč. Med molitvijo se po debelih preprogah preganjajo otroci, moški stojijo ali posedajo, nihče ne gleda postrani zamudnikov, ki tečejo v prvo vrsto med najbolj goreče telovadce.
Ženske pa še vedno sedijo daleč od mirhaba, zadaj za čevlji ali zgoraj na balkonu.

Sulejman Veličastni

Tudi pred Sulejmanovo mošejo ni vrste, čeprav v svoji veličastnosti ne zaostaja za oblegano Hagijo Sofijo. Besedila na informativnih tablah kažejo na to, kako je pri pogledu v zgodovino pomemben kontekst. Na Turških tleh je Sulejman Veličastni čaščen kot velik državnik, ki je svoj imperij razširil vse do Dunaja, med tem ko je podpiral umetnost in znanost.
Za naše prednike iz Srednje Evrope so bili ti njegovi osvajalski pohodi strah in trepet ljudstva, saj je turška vojska požigala vasi, jemala hrano ter ugrabljala prebivalstvo v suženjstvo, dekleta za harem in fante za janičarje.

Arhitekt Sinan

Sulejmanu je mošejo zgradil arhitekt Sinan, najbolj produktiven gradbenik Otomanskega imperija. V petdesetih letih je Mimar Sinan zgradil 94 velikih mošej, 57 kolegijev, 52 manjših mošej, 48 kopališč, 35 palač, … Ta seznam izvedenih del hkrati kaže na ogromno velikost osmanovega cesarstva. Eno je zrisati načrte na papirju, drugo pa dobiti dovolj kamnosekov, ki risbe spremenijo v zgradbo. Sulejmanijo, ki jo ravnokar občudujeva, in je le nekaj manjša od veličastne Hagije Sofije, so zgradili v sedmih (!) letih.

Shopping

Mesto na pomembni točki poti med Azijo in Evropo je bil od nekdaj sinonim za dobre nakupe. Ko sem se priselil v Ljubljano, so vsi pravi šminkerji nosili lacoste majice s ponarejenim krokodilčkom. Usnjenih jaken, po katerih je Istanbul ravno tako slovel, pa ne najdeš več. Domačini in turisti, vsi nosimo enake črne dolgočasne fejk puhice. Turkinje prepoznaš po poškodovanem nosu, Turke pa po krvavordeči pleši. Veliko dajo na svojo zunanjost. Ves čas držijo v rokah telefon in kamero usmerjajo vase.

Slovo od leta

Saj je razumljivo. Lepa svetloba je, pod temno modrim nebom so se nad horizontom zasvetili svetlo oranžni svinčniki. V restavracijah pod Galata mostom naju nihče ne nadleguje. Mize za silvestrski večer na top turističnih lokacijah so že razprodane. V Kadiköju bi še lahko dobila mizo, pa se nama zdi sedem hodni menu v restavraciji nepotreben strošek in se nasitiva z ne preveč dobro pico, za kar nama je potem malo žal in se tolaživa v lokalu s še kar dobro glasbo in pivom za šest evrov.

Najbolj zoprn večer leta je za nama. Ni bilo optimalno, je pa napredek od lani, ko sva čemela v oblaku na vrh Zvoha, skrita pred vetrom za zgornjo postajo sedežnice. Pojdiva ležat, jutri je nov dan, vse je v redu.