Dihanje je nekaj, čemur nisem namenjal kaj prida pozornosti. Je nekaj samoumevnega, kar deluje samo od sebe, 24 ur na dan in 7 dni na teden. Dokler diham, ne izdihnem, je tako? Na dihanje postanem pozoren šele, ko ne deluje več dovolj dobro. Na primer ob šprintu na hrib, ko premajhna pljuča ne morejo potešiti silne lakote po zraku in mi med hlastanjem za zrakom začne uhajati v gate. Takrat mi ne pomagajo ne  antropološke študije na pol izumrlih kultur, ne globoko razumevanje bio-kemično-mehaničnega delovanja homeostatičnih mehanizmov dihanja. Močne noge niso dovolj. Izboljšati moram tudi učinkovitost dihanja. Dihanje in stres Če človek ni ravno v situaciji, ki bi mu preprečevala…