Dogodki

Jonathanium

Aerodium, Logatec, 28 november 2018 – 3 x 2 minuti letenja v vetrovniku

> Video

Bad Santa

Božič mi je sicer čisto v redu praznik, samo tistega debelega bradatega bajsa v rdečem flisu ne maram, ker je iz mojih zimskih praznikov pregnal elegantnega Dedka Mraza. Zdi se mi en navaden pozer, ki s kokakolo v roki mulcem dviguje apetit, vso operativo okoli nakupovanja, financiranja in pakiranja daril pa prepusti nam, staršem.

Kljub temu mojemu odkritemu dvomu pa me pod smrekco vsako leto še vedno pričaka paket. Lani sem dobil bon za polet. Morda me Santa želi natrenirati, preden me vpreže v svoje sani? Celo leto sem odlašal, dokler ta rdeči možicelj spet ni začel mahat s televizije, leto dni kasneje. Bližal se je iztek veljavnosti bona.

20181128--_DSF6546.jpg

Ledeni dimnik

Tik pred decembrom je pritisnil mraz, temperatura zraka je okoli nič. Pod letalni kombinezon sem oblekel skoraj vse, kar imam sabo. Pod čelado sem dal buf in na roke rokavice. Kar v redu bo. Nisem pa vzel pravih čevljev. Tekaški copati z mrežico za odvajanje švica niso bila najboljša izbira. Pri tretjem poletu mi je zanohtalo.

V vetrovniku – seveda – močno piha, zato se pred poletom dogovorimo za prstno sporazumevanje: lajkec – brada gor, škarjice – skrči noge, pet pirov za nas na žagi – nasmeh v kamero. Dokaj enostavno in logično. Dokler nisi vodoravno v zraku in je glava zasuta še s celim kupom drugih informacij in potem ti inštruktorski znaki komaj pridejo do zavesti.

20181128--_DSF6594.jpg

Prosti pad

Pogledi v globino mi polnijo hlače, zato se za letalske priložnosti ne grebem preveč. Bungee s Solkanskega mostu je bil zanimivo adrenalinsko doživetje, ki bi ga še ponovil. Skok v tandemu iz letala nad Sečovljami pa mi ni bila prijetna izkušnja, zaradi slabosti od čakanja na soncu. In – v primerjavi z bungeejem – precej manj vznemirljiva.

Let v vetrovniku je bolj podoben prostemu padu, recimo iz letala. Z bistveno razliko. Na širnem nebu je dovolj prostora za zviranje, v vetrovniku pa ne. Cilinder je tako ozek, da je maneverskega prostora malo in vsak gib te iz centra odnese v steno. Že samo obstati na mestu nekje na sredini je v viharnih pogojih dovolj težko.

20181128--_DSF6526.jpg

3 … 2 … 1 …

Čelade so označevali po velikostih, od največje do najmanjše. Seveda dobim številko 1. (Čevlji št 47, rokavice XXL, … vse okončine na mojem telesu so king size). Ko v kombinezounu in s čelado pod roko vstopimo v glavni prostor, se počutim kot v Cape Canaveralu. Celotno vzdušje kar kliče po poslovilni fotki pred poletom.

Štart je dokaj enostaven: dvignem roke in zmehčam kolena. Ko sem vodoravno, je površina telesa dovolj velika, da nudi zračni upor, približno enak gravitacijski sili. Lebdim v zraku. Točno kje, ne vem, moja usoda je v rokah inštruktorja Gregorja, ki stoji poleg mene in me prestavlja levo in desno, vleče gor in dol, vrti v eno ali drugo smer. Jaz samo potiskam vse štiri od sebe.

20181128--_DSF6567.jpg

Jonathan

Vso to krmiljenje po prostoru sicer lahko izvajaš sam … enkrat, ko obvladaš. Dokler pa ne, je kot pri vsakem gibanju, ki ga telo ni vajeno: začetne kretnje so okorne. Akcija izzove reakcijo, vsak premik poruši ravnotežje telesa in ko ga na hitro poskušaš ujeti nazaj, je vse samo še slabše. Amplitude nihajev so vedno večje in takrat me Gregor ujame in umiri, da lahko začnem od začetka.

Ko grem v valj tretjič, sem že premražen in utrujen. Uleknjen položaj telesa ne godi moji hrbtenici. Razbolela so se rebra. Letel bi pa še! Tudi Jonathanu Livingstonu ni uspelo iz prve. Kolikokrat je šel v skalo, preden je ugotovil, katero pero je pravo, tisto, katerega premik te najbolj elegantno potegne v zavoj.

20181128--_DSF6574.jpg

Prirejeno s prevodom

Navdahnjen z izkušnjo sem šel brskat po spletu in naletel na tale članek. Jonatan Livingston Galeb je osnovna izobrazba, tiste vrste knjiga, ki jo preberemo vsi. Obvezno čtivo v dobi odraščanja. Sprva se mi je zdel članek samo zanimiv. Več pa, ko o njem razmišljam, bolj me skrbi.

Ker … Kako naj se generacije med seboj razumemo, če niti ene take vseobče civilizacijske klasike ne izkusimo na enak način?

20181128--_DSF6518.jpg