Turčija, škljoc 0001.
Urejam svojo prvo foto knjigo. Brskam po arhivu. Turčija, prvomajske počitnice 2005. V rokah imam povsem nov fotoaparat, prvi slr digitalec. Canon 350d, z objektivoma 50mm f1.8 in 28mm f2.8. Napolnjeno s 512kb kartico. Aha, sproti sem na tržnici dokupil še polarizacijski filter. Kakšen zelenec!
Gledam sedaj fotke in se čudim veselim nastavitvam. 1600 ISO je še P nastavitev komaj zmogla … Le kaj sem mislil? Ali sem sploh? Najbrž ne. Gotovo ne.
No, spomini so ostali. Vedno bolj nostalgični, pravzaprav. Neobremenjen pogled, ne-razmišljanje o nastavitvah, lahka torbica, kontrolirana količina fotografij, praktično že obdelanih jpegov …
Po svoje so bili to srečni časi.
Knjigo pa bom dal narest v Lendavo, ker podpiram lokalno ekonomijo. Bravo fantje, za pogum!
3 komentarji
matias
sem te že mislil vprašati, kaj si počel s takšnimi nastavitvami, pa sem šele potem videl, da si tudi sam pogruntal 🙂
hehe, komot bi ti uspelo s 100 ISO. 🙂
ps: priporočam Av način 😉
Tadej Maligoj
Eh, to so bili časi, ko sem mislil, da P stoji za Professional. 🙂
Maja
Se strinjam, ni lepšega kot leta kasneje gledati fotografije iz starih potovanj in se nasmejati. Sicer moja fotografija ni takšna, da bi se za nazaj ukvarjal z nastavitvami fotoaparata, ampak ok, slike so še vedno dovolj lepe za obujanje spominov.