170 km makadama. Ni vmesnih postaj, ni spremstva, ni zunanje pomoči. V avto organizatorja mečem višek oblačil, na vožnji iz Kosez do Viča sem se že ogrel. Gledava po parkingu za kakšnim znancem, pa je povsem neznana družba, pol je hipsterjev, z dolgimi gostimi bradami. Kje imajo fantje hrano za ves dan? Cestna oprema, brez nahrbtnikov. Šimnov debeluh je z drugega planeta. Že zaprta vožnja štarta s hitrostjo, ki naju pusti na repu skupine, lučke izginejo za ovinkom in po petih minutah vožnje sva sama. Na sredi Barja se ustavim za scanje in fotografiranje, Šimen me dohiti, ko prideva na asfalt, pa spet jaz njega. Gor v prvi klanec prehitim…