Dogodki,  Razno

Izbirčnost — 1. del

Ali: Od potice do krvavih gat

Tega ne boš jedel? me prijazno vpraša mama in moli krožnik skoraj pod moj nos, čeprav je miza, za katero sedimo, velika le dober kvadraten meter in je na dosegu roke vse, kar je na njej. Za ljudi je bilo pripravljeno! s svojim strogim pogledom dodaja oče. Odklanjanje hrane za mizo mi je neprijetno še sedaj, pri petdesetih, sploh za domačo. Najtežja stopnica, ki sem jo moral prestopiti na poti k spremembam v prehrani.

20160227-hrana-IMG_3043.jpg

Celo življenje sem jedel praktično vse, v velikih količinah in v najbolj nemogočih kombinacijah. Občasno je kaj obležalo v želodcu, se glasno pretakalo in mi napihnilo vamp. Nič takšnega, kar bi me skrbelo in kar ne bi prej ali slej minilo. Bil sem pripadnik mačo vrste, ki se ponosno hvali, da ‘gre njegovo telo na karkoli’.

Dokler se niso pojavile neke težavice na školjki, ki so me na začetku skrbele, potem sem jih ignoriral in se čez čas z njimi sprijaznil. Dokler so zapakirane v gate in očem skrite, o njih ne razlagam nikomur.

20160526-hrana-IMG_4239-Edit.jpg

Športna nutricionistika

Oktober 2018

Kljub naštetemu vendarle nisem popoln prehranjevalni ignorant. Ločim ogljikove hidrate od beljakovin in na embalaži prepoznam zeleno oznako za ekološko hrano. Z zanimanjem grem na Better predavanje o prehrani, saj iščem rešitev za popoldanska luknjo med obroki, ko me popade volčja lakota. O prehrani ne izvem nič kaj posebej novega, ima pa predavateljica Urška športni background in poudarja pomembnost beljakovin za rast mišic in dovolj soli proti dehidraciji. Tu sem se našel in nekaj tednov kasneje sem že v njeni pisarni na individualnem svetovanju za rekreativne športnike.

Moja pričakovanja so ambiciozna in posvet poteka obetavno: izpolnim obsežen formular z anketo o prehrani in počutju, sledijo meritve telesa z aparaturami in obdelava podatkov z računalnikom. Program izpljune impresivno število meritev in grafov z natančnostjo treh decimalk. Kaj pomenijo, mi je težko razbrati (kasneje izvem, da je občasno merjenje teh parametrov nesmiselno, saj se v telesu neprestano spreminjajo iz ure v uro). V nekaj dneh dobite po e-pošti rezultate — medtem tudi poravnate račun. Dvesto evrov ni malo, ampak imeti osebno nutricionistično svetovalko se dobro sliši.

20130522-hrana-IMG_4207.jpg

Jedilnik, ki ga prejmem, me dobi nepripravljenega. Kokos čips, riževi kosmiči, tef moka, mangovi krhlji, beljakovinski praški, mandljevo maslo, kurkuma latte, macachino, makadamia oreški, … Meni neznana prehranska polja. V trgovinah spoznavam nove predele, raziskujem oddelke s hrano za drugačne. Posnemam grintaste dekline, ki izbirčno secirajo nutricijske deklaracije na embalaži, in polnim voziček z dragimi izdelki za nov režim prehranjevanja. Avtor jedilnika želi narediti vtis s kreativnostjo: trije tedni po pet obrokov brez ponavljanja … Shramba je kmalu polna embalaže na četrt porabljenih živil.

Osebno svetovanje — sem si predstavljal — deluje na povratno zanko, zato vestno pišem dnevnik o svojem počutju. Ure obrokov, zaužita hrana, status počutja, in ker sem natančen, tudi oceno izdelkov, ki jih polagam v školjko. Na začetku malo v zadregi, ker vem, da bo to nekdo bral, potem pa z vedno bolj brutalno iskrenim opisom. Skozi dnevnik namreč priplava na površje moj resnični problem in pokaže se veliko sranje: od večdnevnih zaprtosti do tekoče driske in vse neprijetne konsistence blata vmes. Za povrh pogosto s prelivom iz sveže krvi oteklih hemoroidov. Po štirih tednih športno obarvane diete stanje ni nič boljše. Postaja jasno, da planiranje popoldanske malice ne bo dovolj za rešitev mojih težav.

20141018-hrana-IMG_4709.jpg

December 2018

Po priporočilu svetovalke opravim test intolerance na hrano, ki potrdi, da je v mojem črevčku res velika zmešnjava. Rezultati pokažejo le malo stvari, ki jih je mogoče varno uvrstiti v moj jedilnik. Kaj naj sploh jem?! Še sreča, da imam … eee … Halooo?! Mojega individualnega svetovanja je takrat konec. Svetovalka se potuhne, po elektronski pošti prihajajo izgovori o zasedenosti, o bolezni, o odsotnosti, … Hvala za razumevanje. Šele tedne kasneje dočakam odkrit odgovor, češ da sem si kriv sam, ker v začetku nisem povedal o mojih prebavnih težavah. Saj nisem vedel, da jih imam!

Iz te sicer slabe izkušnje potegnem eno koristno navado: čuječnost pri hranjenju. Vestno beležim dnevnik, iz katerega raziskujem povezave med tem, kar dam na eni strani cevi not in rezultatom, ko na drugi strani cevi to predelano pade ven. Rek ‘Tja, kamor gre še cesar peš’ zdaj razumem drugače. Tam, torej na stranišču, se zgodi ura resnice in vsak gre tja sam, peš, tudi cesar. Lahko gre hrana v gostilni na skupni račun, a užitke prenažiranja na koncu plača vsak sam. Urko pravi: Na skretu imajo vsi izbuljene oči.

20150516-hrana-IMG_9361.jpg

Ajurveda — prvič

Januar 2019

Čeprav pametnega načrta nimam, se začnem izogibati določenim vrstam hrane in tega novega načina prehranjevanja ne morem dolgo skrivati radovednim opazovalcem. Kmalu prejmem vizitko ajurvedske svetovalke Tare, ki da rešuje življenja.

Nov intervju, nova opazovanja, tokrat brez električnih in elektronskih pripomočkov. Opazovanje zenic, jezika, merjenje pulza, tipanje kože. Dolgo izpraševanje o prehranjevanju, rekreaciji in življenju nasploh. Dokaj rutinska zadeva, dokler ne prideva do moje telesne aktivnosti, ko se gospe iz Indije dvigne obrv. Koliko pravite da ste stari? Ni navdušena nad dolžino mojih tekov. Naslednja točka pa dvigne obrv meni, namreč vprašanje o mojih izlivih semena. Vem, vem, kaj me sprašujete, gospa, ampak res se ne spomnim, moja žena je že leta v meni.

20161113-hrana-IMG_8282.jpg

Da poudari tradicionalnost ajurvede, mi izvide pošlje po navadni pošti. Na fotokopiji obrazca s seznamom hrane so nekatere stvari enostavno s kulijem obkrožene, druge prečrtane. Na koncu papirja vabilo na naslednje srečanje, kjer bom dobil razlago izvida, ta se plača posebej. S sosedo, ki je priskrbela vizitko, primerjava ‘izvida’. Do potankosti se ujemata! Kakšna je možnost, da imava med vsemi možnostmi, ki jih premorejo kombinacije petih elementov ajurvedske diagnostike, ravno midva isto došo in isti recept za zdravljenje?

V trenutku dvoma v aurveda-prihaja-iz-Indije gospe se spomnim, da eno tako ajurvedsko izkušnjo že imam izpred nekaj let: manj tradicionalno, zahodnjakom prilagojeno, bolj pragmatično. Ki mi je določila povsem drugačen ajurvedski status. Zdaj sem v dilemi, kateri zaupati? Nagibam se k pragmatizmu. Morda mi uspe izposlovat nekaj odpustkov pri uživanju mesa in ohranit nedeljska družinska raziskovanja najboljših burgerjev v mestu, ki smo jih uvedli pod prejšnjim režimom športne nutricionistike.

20171007-hrana-IMG_3336.jpg

Ajurveda — drugič

Januar 2019

Nad ajurvedo še nisem obupal. Šri Lanko imam v dobrem spominu tudi zaradi njihove izvrstne kulinarike. Prepričam se, da je zaupanje ključ do uspeha in vržem se v še eno nutricionistično avanturo.

S Kajo se poznava že dolgo in na vratih se objameva. Intervju poteka sproščeno, dokler se tudi Kaji ne dvigne obrv. Koliko treninga, praviš!? S risbami mi poskuša dopovedat, kako izgleda urejen človekov dnevni bioritem z obdobji za meditacijo, za delo, za počitek, za hranjenje. Jaz med njimi iščem okno za trening, a vidim le špranjice. To bo dovolj, me tolaži, tvoje telo prehaja v zaključno življenjsko obdobje vata, pričenja se sušiti, sprijazni se. Srepo jo gledam. Ti to resno?

20170926-hrana-IMG_3249.jpg

Vajen sem obdobij kondicijskih treningov, ki zahtevajo dobro organizacijo, da se urnik v natrpanem dnevu v celoti izide. Do sedaj sem mislil, da je tisto težko. Ne, tisto je mala malica. Zdaj vstajam zjutraj ob petih in jutranjo meditacijo opravim v kuhinji — skuham štiri obroke, jih spravim v termoske in naložim v nahrbtnik. Postana hrana od včeraj ali pogrevanje v mikrovalovni ne pride v poštev. Sproti se učim kuharskih receptov, uporabe orientalskih začimb in dovoljenih kombinacij hrane.

V ajurvedsko predpisani prehrani kljub omejitvam uživam. Na voljo imam vso sladko sadje, zelenjavo, riž, lečo in ostala žita, dovoljeno mi je mleko in jajca, od mesa pa ribe in perutnino. Začimbe naredijo hrano okusno in toplo, kar mi v zimskem času zelo paše. Jedilnik je širok in pester in se ne ozira na rezultate moje intolreance na hrano ali na moje specifične težave.

Kot zdravilo dobim triphalo, grenko reč, ki naj bi univerzalno zdravila vse črevesne težave, in pilex, ki bo ustavil krvavitve v školjko. Ni jih. Po šestih tednih mojega zmerno doslednega ajurvedskega življenja je bilo stanje črevčka enako klavrno. V dnevnik vestno zapisujem vsak grižljaj, ki gre vame, in vsak kakec, ki pade ven. Poročila pošiljam v pregled, vendar mi ajurveda, ki sem jo izbral, ne zna ponuditi alternativnih rešitev.

20131222-hrana-IMG_9306.jpg

Moje navdušenje začne usihati. Ugotavljam, da je izvor ajurvedskega znanja vendarle geografsko, časovno in kulturno predaleč od mojega življenja. Striktno in dolgotrajno prekuhavanje sadja in zelenjave, na primer, ima morda v umazanem okolju Indije smisel, pri nas pač ne. Ocenim, da je ajurveda obtičala na tisočletja starem znanju in jo prepustim zdolgočasenim gospodinjam, ki si želijo popestritve v kuhinji.

Moj izlet v ajurvedo vseeno ni brez koristi. Navadim se zgodnjega vstajanja in jutranje meditacije in moje življenje na sploh postane bolj mirno. Osvojim rituale, v katerih se ponovno srečam s svojim telesom: na primer skrbno jutranjo ustno higieno in večerno maziljenje s toplim oljem. Naučim se crkljati svoje telo.

20170228-hrana-IMG_0041.jpg

Po treh izkušnjah imam zafrkavanja z nutricionističnimi svetovalkami dovolj. Ure in tedne in mesece se v mojem življenju že vse vrti okoli loncev v kuhinji, shramba je polna neuporabnih živil, na polici gore zapiskov, ki jih nobeden ne vzame za mar. Neobičajna prehrana me je odrinila na socialni rob. Na pice in pivo s prijatelji ne pridem več, zamer kuharic, ki sem jim izbirčno zavrnil krožnik, ne štejem.

Pa še vedno hodim okoli s krvavimi gatami.

(Se nadaljuje v 2. delu)

20151013-hrana-IMG_1413.jpg

2 komentarja

  • Ervin Lemark

    Vidim, da imaš veliko časa :)))))))

    Hja, a veš, da sem bil tik pred tem, da ti svetujem *še enega* Indijca a sem se zadržal.

    Ja, mi smo tudi čudni in naokoli sploh ne hodimo več, ker se mi res ne ljubi razlagati zakaj ne jemo tega in tega, če je pa ja zdravo in nujno potrebno, ker vsi tako pravijo.

    Najbolj pa mi je butasto, ko se prepričani ne-meketarijanec spusti v debato in nekakšno opravičevanje, zakaj pa ravno on *mora* jesti meso … BV

    Čakam drugi del 🙂