Uncategorized

  • Uncategorized

    Severina

    Naša prvomajska Libija je odplavala po vodi, … no, končala v pesku. Kakorkoli. Počnemo stvari, za katere navadno ni časa. Lotil sem se terase. Prebarval les, splaknil tla, posodobil tendo. Morda bo sedaj držala vodo in nas pod njo suhe tudi na kak neprijazen dan. Simbolična otvoritev terase je postavitev mize in prvi obrok ob njej. Z Rado sva jo kupila v Ikei, ko je v avtu ostalo še deset centimetrov prostora do stropa. Še sreča, v programu so jo imeli le kratek čas. To je bilo leta 2004. Ime se je ponudilo kar samo od sebe.

  • Uncategorized

    Marrakech – Torek, 21. april 2009

    Ali Ben Youssef Medersa Ogledat si gremo semenišče Ali Ben Youssef Medersa. Čudovito. Notranje dvorišče z vodometom. Preproste celice. Ena – kao – opremljena. Na tleh samo slamnjača, brez postelje. Muzej de Marrakech – sedaj muzej umetnosti. Odličen primerek elegance in obrtniške spretnosti 19. stoletja. Na dvorišču je prav posebna medla svetloba. Nikomur se ne gre ven.

  • Uncategorized

    Essaouira – Petek, 24. april 2009

    Ponovno tajin. Ampak ne ribji. Ribjih nimajo (čeprav so na jedilniku). Ha-ha. Sto metrov proč vsak dan raztovorijo tone rib. Gremo čez mesto – medino – severni, revni del. Mizarske delavnice, prodajalne kruha, brivnice. Razpadajoče hiše. Na plaži plezamo po skalah, opazujemo ribiče. Brezdelni moški nam delajo družbo. Med tem ko moja nabiralničarja pobirata polomljeno keramiko, občudujem barve razsutih belih zidov v zahajajočem medlem soncu na pol oblačnega popoldneva. Od alg zelene skale, roza obrambni zid, bele stene hiš, modro nebo in krvavo rdeči oblaki. Preveč kičasto za na film, ravno prav za risbo v beležko. Razstava Maroko – As Wild As It Gets je v Caffe Metropol odprta do…

  • Uncategorized

    As Wild As It Gets, foto razstava, Caffe Metropol

    24. april 2009 / Marakeš – As wild as it gets. Po ozkih ulicah, polnih hitečih ljudi, se podijo še kolesarji, mopedisti, traktorčki, vozovi z osli. Iz sten štrljio trgovinice, ob njih sedijo berači in od njih štrli roka.Mladci se pridružijo na vsakem vogalu – prepričujejo o kvaliteti hotela in zapirajo pot. Veliki nahrbtniki so vaba. Spet kričanje. Ropot. Življenje. Na Djemaa el-Fna gremo na tržnico, na večerjo. Turisti, lokalci, berači, vsak svoj obrok, stisnjeni na klopeh z ritjo ob riti. (Iz popotniškega dnevnika) Več slik na razstavi. Otvoritev: 6. april 2010, 19h-22h, Caffe Metropol, Kersnikov 6, Ljubljana

  • Uncategorized

    Testis

    [et_pb_section bb_built=”1″ fullwidth=”on” specialty=”off” background_color=”#7cda24″ _builder_version=”3.0.95″][et_pb_fullwidth_post_title _builder_version=”3.0.95″ title=”on” meta=”on” author=”on” date=”on” categories=”on” comments=”on” featured_image=”on” featured_placement=”below” text_color=”dark” text_background=”off” /][et_pb_fullwidth_image _builder_version=”3.0.95″ src=”https://fotografovdnevnik.maligoj.si/wp-content/uploads/2007/08/20070722-Gunung-Bromo-Java-_MG_9711.jpg” show_in_lightbox=”off” url_new_window=”off” use_overlay=”off” custom_margin=”0px|0px|0px|0px” custom_padding=”0px|0px|0px|0px” background_color=”#edf000″ /][et_pb_fullwidth_header title=”Page Title” subhead=”Here is a basic page layout with no sidebar” background_layout=”dark” text_orientation=”left” _builder_version=”3.0.95″ header_fullscreen=”on” header_scroll_down=”off” image_orientation=”center” content_orientation=”center” custom_button_two=”off” button_two_icon_placement=”right” custom_button_one=”off” button_one_icon_placement=”right” /][/et_pb_section][et_pb_section bb_built=”1″][et_pb_row][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text _builder_version=”3.0.95″ background_layout=”light”] Just A Standard Page Nunc et vestibulum velit. Suspendisse euismod eros vel urna bibendum gravida. Phasellus et metus nec dui ornare molestie. In consequat urna sed tincidunt euismod. Praesent non pharetra arcu, at tincidunt sapien. Nullam lobortis ultricies bibendum. Duis elit leo, porta vel nisl in, ullamcorper scelerisque velit. Fusce volutpat purus dolor, vel pulvinar dui…

  • Uncategorized

    Rdeč čipkast korzet, usnjene hlače in stratocaster

    Najbolj moški instrument, ki si ga lahko zamisliš. Stratocaster. Legendarna kitara, po kateri so žgali največji mojstri rokenrola: Jimi Hendrix, David Gilmour, Ritchie Blackmoore, Eric Clapton, The Edge. Rifi hitrih prstov so rezale skozi uho in označile del glasbenega odraščanja mladega rokerja. V četrtek v Postojni so se mi odprli stari registri. Trd, neizprosen bas, Hammond, podprt s pihajočim leslijem, čreva masirajoč bas-boben. In neskončne solaže v ritmu bluesa in soula pod bottle-neckom zavijajočega strata, za katere nočeš, da bi se končali. Stoječe ovacije in žvižgi. Špon pa se še kar nadaljuje in nadaljuje in nadaljuje. Svetlolaso bitje v rdečem čipkastem korzetu, usnjenih hlačah in zakovicah si utira pot na…

  • Uncategorized

    Fotografova paranoja

    Tokrat zgodba ne o motivu, temveč o fotografu, konkretno o njegovem ves čas prisotnem strahu pred izgubo fotografij. Ne, da bi se mi zdelo to konec sveta, najbrž pa bi mi bilo vseeno za tu in tam kakšno žal. Saj jih bom dal na papir, do takrat pa se paranoično ukvarjam s hrambo v elektronski obliki. Prišel sem do točke, ko imam občutek, da so se mi združile hitrost, varnost in stroški. Glede na to, da nisem ravno nek računalniški geek, se morda tudi grdo motim. Zaenkrat stvar deluje. Kdor pa ima koristen predlog – dobrodošel! (začenjam zgoraj desno – sledijo v smeri urinega kazalca) 1 Interni HD – 120…

  • Uncategorized

    Logarska, moja dolina

    Vsi še pomnimo reklamo Slovenija moja dežela in njenega legendarnega konca s pogledom v najlepšo dolino, ki si jo sploh lahko zamisliš. Logarska dolina. Še ne prav dolgo nazaj, v moji rani mladosti, je bilo to na koncu sveta. Do nje je vodila ozka makadamska cesta, ki se je s hudourniško Savinjo borila za prehod v ozkih kanjonih. Pa vendar smo s smučarskim klubom ob zaključku sezone lovili tu še zadnje krpe snega. Ko so sošolci s spričevalom v žepu odšli na bazene in na morje, smo smučarji na Plazu ali na Okrešlju stisnili še en teden treningov za novo sezono. Ne spomnim se, ali se mi je to tako zelo…

  • Uncategorized

    Barve hočete? Tukaj jih imate! ;)

    Park YSL v Marakešu Včeraj smo na srečanju Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev izbirali fotografije za razstavo v Leku. Naša najpomembnejša razstava, je rekel el presidente, dajte pripravit kakšno resno zgodbo, ne kar neke lepe fotke s potovanj. Prav.  Pogledal sem po arhivu in edina malo bolj resna fotografska reportaža je bila o kolesarjih, objavljena pod naslovom Nočna izmena v NG Popotniku. Dve leti nazaj. Narejeno v enem dooolgem napornem popoldnevu, ki se je zavlekel v še malo bolj naporno noč. Ampak to je že druga zgodba. Malo me je skrbelo, prijavljenih nas je bilo več razstavljavcev, kot je bilo prostora na razstavi. In selekcija ob imenih našega društva zna…

  • Uncategorized

    Črnobeli Maroko

    Maroko za prvi maj. Ne prav izvirno. Ampak določene stvari človek v  življenju pač mora naredit prej ali slej. In če je to bolj slej, potem se tu ni kaj dosti za bahat. Pravočasno si priznaš, da ne gre za neko avanturistično spoznavanje črne celine, ampak udobno in zanimivo počitnikovanje po utrjenih turističnih poteh. Pač.Fotografsko gledano pa je Maroko itak sinonim za barve in najbrž ga ni, ki se ne bi na njih pasel vsaj na fotografijah. Fotografskemu popotniku sploh še ostane kaj v izziv? Najbrž nič kaj dosti. Kvečjemu priložnost za (fotografske) počitnice z majhno trotlco v žepu. In za eksperiment, ki mu zvezde niso bile ravno naklonjene. (Kdo…

  • Uncategorized

    Jeffrey Broussard & The Creole cowboys

    ‘Greš?’ – ‘Kam?’ – ‘Ne kompliciraj.’ Pa sem šel. Malo sem len za hodit na koncerte, pa mi je v resnici skoraj vedno fajn. Ne glede na vrsto glasbe mi že energija glasbenikov v živo pomeni pravi užitek. Tudi pol ure po pozivu, v avtu proti Postojni, še vedno nisem vedel, kaj gremo poslušat. Nek blues. Tudi fajn. Če ne drugega, srečam Tomota, gotovo bo blizu odra. (Yay, ta prav dizajner – njegovo spletno mesto v trajni obnovi … ) S parkirišča stopimo direkt v zgodovino – Hotel Jama v Postojni. Originalni napisi, orignalni opaži in tapisom, original bučna razsvetljava. Vsaj natakarji so mladi, pridno nosijo pivo. Arašide pa imamo…

  • Uncategorized

    Zima, počasi te imam dovolj!

    A bo že enkrat konec tega mraza?! Kurenti so dali svoje kožuhe že zdavnaj nazaj moljem v pojedino, pa še kar žvižga okoli vogalov čuden oster mraz. Ni druge kot gretje na spomin. Grčija julija – razpaljen kamen poletne vročine, iskanje sence pod drevesi, še bolje – v samostanih za debelimi zidovi. Prej ali slej se srečaš s stekleno vitrino in desetinami lobanj – iz oči v dupline. To nas Slovence še čaka – mislim – to, da prenesejo vse kosti iz rovov na plan. Hios je bil od nekdaj premožen otok. Srednji sloj Grkov je živel dobro tudi pod turško vladavino, ki jim je pustila relativno svobodo. Tudi zaradi mastike,…

  • Uncategorized

    Trouville, Bretagne

    Brskam po omari, brskam po škatlah in najdem knjižico : France 2006. V dveh delih. U, ko fajn! Vzamem v roke pretlačen, ocufan sveženj listov, zvezanih v spiralo in se udobno usedem.  Izvod mojih popotniških dnevnikov, skicirk. Hitre črte, od dežja razmočeni akvareli, med vožnjo zapisane misli. Najljubše stvari, ki mi ostanejo od potovanja. Berem in se režim, podoživljam muke in radosti poti z udobne časovne distance. V papir nimam vgrajenega navigacijskega sistema. Ko sem obešal slikce na Picaso, sem se potrudil in jih postavljal na zemljevid. V polje vtipkaš ime kraja in googlec najde položaj na zemljevidu. Stvar deluje.  Skoraj vedno. Edini Trouville najde Kalofirniji, tegale mojega v Bretaniji pa ne.…

  • Uncategorized

    Sopotnik

    Drsanja s smučmi gor in dol po trojki Koble sem se po dveh dneh naveličal, čevlje za tekaške smuči pa sem pozabil doma. Kaj zdaj? Pa nisem bil dolgo nesrečen. Z rdečim jabolkom v enem in novim črnim sopotnikom v drugem žepu sem se odpravil čez Hudičev most proti Vojam. Zgoraj nad menoj sonce na modrem nebu, spodaj sneg, vmes jaz, sam med gozdnimi vilinskimi bitji. Z vsem časom na tem svetu za iskanje motivov v pomladno prebujajoči se zimski pokrajini. Po kanjonu mostnice sem prišel v dolino Voje, se spoznal z nekaj haskiji na sprehodu in preveril temperaturo vode v tolmunu pod slapom na začetku doline. Brrrr, hladno! Nisem…

  • Uncategorized

    Pižama parti

    Filipov deseti rojstni dan. Pižama parti četrtega razreda z igricami. Eno uro so srebrni in stekleni zdržali koncentracijo, potem se pa pri rezultatu 2 proti 2 dogovorili, da je neodločen rezultat najboljša rešitev za prijateljstvo, in se odločili za nadaljevanje eden proti vsem – skrivalnice. V temi, jasno. Samo enkrat smo zaprli del stanovanja zaradi pobiranja črepinj, sicer pa smo jo kar dobro odnesli. Pred prihodom staršev smo stanje normalizirali s torto. Dokaj enostaven način, da zbezaš angelčke iz vseh kotov stanovanja – iz koša za umazano perilo, izza lonca z limono, izpod prepleta kablov računalniškega pulta, z zaledenele terase. In potem so zapojali v čast slavljencu. (> Poglej video)

  • Uncategorized

    Rabljen fotoaparat, digitalni, žepni, starejši letnik, oddam.

    Rabljen fotoaparat, digitalni, žepni, starejši letnik, oddam. Svojemu nečaku. 😉 Danes ga je prejel za svoj peti rojstni dan. Navdušen je bil. Tako kot jaz sam pred osmimi leti, ko sem z njim naredil prvi posnetek. Zanj sem dal celo premoženje, dvesto čukov. Moj najdražji fotoaparat, čeprav sem jih kasneje kupil še kar nekaj. Pa mi ni žal. Slike, ki jih je posnel, mi pomagajo ohranjati spomin. Na odraščanje mojega sina, na prijatelje, zabave, na potovanja po svetu (recimo po Materi cesti). Pogosto se z miško sprehodim skozi ta kalejdoskop svojega življenja in se čudim, kako drag spomin ustvari tako neangažirano škljocanje. Brez nahrbtnika, brez zaslonke, brez menjave objektivov. Iz žepa…

  • Uncategorized

    Prijateljstvo z razgledom

    Svoboden kot ptica – takole, na skoraj 3 km višine se spomniš tega reka. Bunde, čelada, rokavice, okovane noge, dolge gate, faktor 40, drenjanje v vrsti, vozovnica za juhuhu veverčkov za takle razgled. Ptiček pa – prileti pogledat na ograjo, če je ostalo kaj drobtin od naših sendvičev. Enako napravljen kot v vsakem vremenu. Ha! Sicer pa en teden takelega skoraj ne-vremena: šajba, dolgčas za fotkat. Zato bolj družinsko za v album. Za spomin. Nekaj deset slik z Ixusom. . (Pa še od teh sem jih pol uspel po pomoti zbrisat … ) > Več fotografij