Dan na poti

Zajtrk v hotelu. Imamo cas do odhoda in ga izkoristimo s pocasnim hranjenjem. Sedimo v prvi vrsti do bara. Gledam šefa strezbe. Le kaj si misli o nas. Opazovanje obnasanja ob zastonjski hrani dokaj dobro opise karakter osebe. Morda se zabava z ugibanjem, katere nacionalnosti smo?

Kovcke zvlecemo do postaje. Z 281 gremo do Jejuja, cca 2 uri rabimo. Zlokalcem do pristanisca. Ene dvajset minut. Nato od terminala do ladje spet z busom, je kar dalec, na sosednjem pomolu. Z ladjo do Mokpota, pet ur. S taksijem do avtobusne postaje, cetrt ure. Pa s prvim ekspres busom do Gwangjuja in z drugim do Jeonjuja. Vsak dobro uro. S taksijem do sobe.

Danes edinkrat spimo v tradicionalnem hanoku. Na tleh. Nima veze. Itak me boli ze od vcerajsnjeega hribolazenja.

Nisem pricakoval, da nas bo sprejela tako dobro organizirana dezela. Avtobusni prevozi so res odlicni. Postaja v Gwangju je velika kot letaliska stavba Brnika, a bistveno bolje zalozena. Ne manjka niti knjigarna s citalnico. Velika za tricetrt ljubljanskega konzorcija.

Vse pride s svojo ceno. Dobra organiziranost temelji na vsesplosni disciplini. Podrejenost posameznika druzini in celotni druzbi. Spostovanje starejsih in nadrejenih. Slisi se ok. Realnost pa so zajfaste serije o druzinskih vezeh na teve. Pa neskoncna navodila o obnasanju na avtobusih in metrojih.

Jeonju

Prijazen taksist nam najde pravo hiso. Sami je ne bi nasli. Labirint mini ulicic in mogocnih streh. Nasa soba v eni izmed his okoli dvorisca. Vsa vrata so odprta, sami si izberemo sobo. Dobra lastnost koreje: popolna varnost pred krajo. Gostitelju sporocim, da smo not in zazeli nam lahko noc. Z Bejbiko se na verandi mazohisticno kopljeva v lastnem znoju do zadnje kaplje zasluzenega piva po dolgi poti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja