Glava ni žoga

Kadarkoli grem ven, s kolesom ali v tekaških copatih, se vsaj enkrat zvrnem. Lahko napišem ‘zvrnem’, ker se ti poleti proti tlom navadno zgodijo počasi in končajo na mehkem. Ožigi kopriv, trni robidovja, depilacija na suho, buške. Nič takega. Še najbolj skelijo zareze v egu, ko se zložim vpričo kake postavne tekačice. Zapomnil sem si…

DUST LUST vol.1

170 km makadama. Ni vmesnih postaj, ni spremstva, ni zunanje pomoči. V avto organizatorja mečem višek oblačil, na vožnji iz Kosez do Viča sem se že ogrel. Gledava po parkingu za kakšnim znancem, pa je povsem neznana družba, pol je hipsterjev, z dolgimi gostimi bradami. Kje imajo fantje hrano za ves dan? Cestna oprema, brez…