Liberation Day

Ne cudim se vec. Ko vprasam v anglescini za maslo, mlada prodajalka zacne zbegano kroziti po trgovini. Ne more priznati, da ne razume, to je v nasprotju z uveljavljenimi normami korejske družbe. Karkoli, samo ne priznati, da ne vem ali da ne morem.

Za zajtrk pojem en ojšter riz in dva toasta s sirom za podlago namesto masla in mangovo marmelado.

Petnajsti avgust je liberation day za korejce. Mi pa v Jeonjuju, ultra turisticnem kraju. Prvic vidimo polne ulice turistiv. Hanok je naselje pritlicnih his s kitajskimi strehami, kakrsno so bila naseja vcasih. Zdaj vecina korejcev zivi v visokih blokih. Hanok je turisticna atrakcija, v njemu pa prebivamo turisti. Vecina his je spremenjenih v airbnb guesthouse.

Z Macotom greva v naprej kupit karte za vlak na postajo. Se dobro. Vecerna vlaka sta ze razprodana, ponudi nama stojisca. Kar me cudi. To bi naj bil hiter vlak. Morda pa vseeno ni sinkansen.

Vroce je, nebo brez oblacka. Najboljsa zabava je brodenje po kanalu, speljanem ob plocniku. Na hribu smo sli lezat v … ne spomnim se izraza. Velik paviljon, lesena tla dvignjena od tal, na stebrih mogocna streha. Kot hisa, vendar brez sten. Namenjena polezavanju. Ker je v senci na vrhu hriba, skoznjo prijetno pihlja. Obcudujem les na verandah. Kako skrbijo zanj pozimi? So ta pocivalisca obljudena tudi v hladnem vremenu?

Glavni dve ulici sta nabiti s turisti. Glavna fora je oblacenje v narodne nose in poziranje za selfije. Ze sto metrov naprej pa so ulice spet prazne. Diznilend. Tretji kraj, kjer vidimo neazijske turiste. Nekaj je francozov. Te takoj prepoznas po tem, da raje pogledajo vstran, kot da bi pozdravili.

Tecem za avtobusom, pa mi uide. Premalo mocno sem tolkel po njemu. Naslednji bus pripelje zoprn tip. Najbrz so soferji danes nejevoljni, ker morajo na praznik delati. Sicer so kar v redu. Ce se sprijaznis, da divje vozijo zato, da ujamejo divji urnik, ki jim ga zastavijo.

Vlak res ni hiter kot sinkensen, pelje se pa mehko. Nic takata-takata-takata. Vsi mirno sedimo, vsak zatopljen v svoj telefon, tablico, racunalnik. Ko zajoka otrok, grdo gledajo. Opozorilne nalepke zapovedujejo tisino.

Vedno bolj me daje obcutek, da juzni korejci niso tako zelo dalec od severnih sosedov. Tu in tam vidimo kake res smesne scene. Recimo skupinski priklon mehanikov lastniku avta, ko se odpelje. Ali pa cetica uniformirancev, ki stojijo na letaliski stezi in nam mahajo v pozdrav tik pred vzletom.

Danes sem se naziral. Zjutraj riz z neko pekoco omako (se mi zdijo vse iste). Za kosilo anti-sarme. Kimchi zavit v kislo zelje in obdan z rezino slanine. Popecen in zakurjen. Zvecer v Seoulu najdemo fajn pajzlc z ogromnimi porcijami. Pohani zvitki z rizem in lignji, rizevi njoki, krompir, ajdovi krapki, vse skupaj v zupi. Zraven klasicne priloge. Do bolecin.

Nekaj kulinaricnih izzivov za doma:

  • Rizevi njoki
  • Dunajcki v gostem testu
  • Okol obrnjene sarme
  • Nastrgana govedina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja