Unification park

Sokcho, poslovilni zajtrk

Vceraj je bila za zajtrk juha iz morskih alg in skoljk, danes dobimo v pokusino posuseno morsko travo. Spet poskusim samo jaz. Trdo kuhana jajca, popecen toast, paprika. Tudi korejci ji recejo tako. Sicer pa ze od jutra cela hisa disi na morsko hrano.

Oce zajtrkuje z nami. Malo manj zna anglesko kot zena, ampak osnovne stvari se sporazumemo. Kot ucitelj fizike zdaj dela v upravi kot nadzornik, vsak dan se vozi v sosednje mesto. Ima dvajset dni dopusta na leti, ampak jih izkoristi le po en ali dva dni skupaj, sicer je lahko njegova sluzba ogrozena. Zelo si zelita na pot v evropo.

Necakinje z druzinami so izgubile mamo, zdaj jih razvajata teta in stric. V pokusino nam dajo morske polze, njeno najljubso jed. Ki tudi tu niso poceni. Potem nas gospod odpelje na postajo.

Po vzhodni obali proti jugu

Enak udoben bus, hiter in drag. V Kangnamu pa spet turist ofis z ustrezljivo in potrpezljivo punco, ki se ukvarja z nasim ohlapno organiziranim planom. Odlozimo prtljago pri lakomnem tipu, pobere nam stiri evre za kos. Ker imamo se tricetrt utr, ne vzamemo taksija, ampak gremo dolgo pot po zgocem opldanskem soncu. Na postaji nas pricakajo ledeni bloki, na katerih se pohladimo.

Na sekundo tocno pride bus. Nekaj stvari je znacilnih za to dezelo: tocnost, udobnost javnega transporta, cista in stevilna javna stranisca, odsotnost smetnjakov (pa kljub temu cisto okolje, tudi najbolj obremenjeni prostori, recimo postaje).

Ob morski obali ves čas ograja z bodeco zico. Strazarski stolpi s strojnicni gnezdi. Razkazovanje moci, napihovanje mišic? Kako pa preprecijo vstop na obalo na plazi, kjer ljudje zvecer postavljajo sotore?

Unification park

V vojaski ladji, ki je sedaj na suhem kot muzej, so klima naprave. Kljub temu je pasje vroce. Nihce si ne zazeli postati mornar. Vseeno je zanimivo videt, s kaksnimi napravami – peceji na flopi diske – so takrat navigirali velike bojne ladje. Morda se dobro, da njihova morilska ucinkovitost ni bila tako visoka. Pri danasnji tehnologiji svetovna vojna ne bi trajala stiri leta. Vprasanje, ce bi po stirih tednih se kaj ostalo.

Zraven mini podmornica. Komaj se prebijemo skoznjo, tako majhne prehode ima. Na zunaj je videti potolcena. V vohunski akciji je med pobiranjem treh vohunov nasedla na skali. Posadka jo je zapustila in se po kopnem poskusala prebiti domov v severno korejo. 47 dni so jih lovili, med tem pa je umrlo 22 ljudi se veliko vec je bilo ranjenih. To se je dogajalo septembra 1996! Juznjaki si res na moc zelijo zdruzenja. Park, kjer sta razstavljenii ladja in podmornica, poimenujejo Unification park (park zdruzitve).

S taksijem se odpeljemo prek hriba na plazo pred hotele. Dolga pescena plaza. Sencniki in mize s klopmi, nobenih tusev. Ob sedmih nas naganjajo iz vode. Kopanje je dovoljeno samo do sestih. Morda zato, ker potem pricakujejo vohune, ki prilezejo iz podmornic?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja