Select Page

Rabljen fotoaparat, digitalni, žepni, starejši letnik, oddam. Svojemu nečaku. 😉

Danes ga je prejel za svoj peti rojstni dan. Navdušen je bil. Tako kot jaz sam pred osmimi leti, ko sem z njim naredil prvi posnetek. Zanj sem dal celo premoženje, dvesto čukov. Moj najdražji fotoaparat, čeprav sem jih kasneje kupil še kar nekaj.

Pa mi ni žal. Slike, ki jih je posnel, mi pomagajo ohranjati spomin. Na odraščanje mojega sina, na prijatelje, zabave, na potovanja po svetu (recimo po Materi cesti). Pogosto se z miško sprehodim skozi ta kalejdoskop svojega življenja in se čudim, kako drag spomin ustvari tako neangažirano škljocanje. Brez nahrbtnika, brez zaslonke, brez menjave objektivov. Iz žepa in škljoc. Point & Shoot.

Oh, že zdaj te pogrešam!

%d bloggers like this: