Select Page
Toško čelo, 20.10.2007

Canon 400d | 20mm@f/5 | 20s

‘Podnevi pridni očki pa to, ponoči si pa daste duška, a ne?’
‘Ma ne, ne, mi to ponoči zato, ker imamo takrat čas, čez dan je skoz frka.’
‘Ampak to je mal t’ko – Dr. Jekyll in Mr. Hyde varianta, a?!’
‘Mah …, ne no. N’č tazga.’

Fantje se preprosto spuščajo s hribov ponoči zato, ker je čez dan delo in družina, zvečer pa sprostitev. Namesto ležanja pred teve. Poti so prazne, koncentracija se zoži na snop luči, strah izgine. No, čez čas. Na začetku je strašljivo, gozd se ponoči sliši drugače. Užitki pa so nepopisni.

Fotografirat sem jih šel za članek. Dober trening, tudi zame. Gnali so me prek polhograjcev, 400 metrov višinske. Čez take skale, da so mi klecala kolena. Morda je ponoči res laže. Ne vidiš, čez kaj se pelješ …

Članek V pasti adrenalina je izšel v novembrski številki NG Popotnika, tole fotko zgoraj pa so objavili tudi na spletnem mestu proizvajalca kolesarskih luči.

>>> Več fotk za članek

%d bloggers like this: