Penis park

Samcheok

Po spanju na trdicionalni korejski nacin sem se pricakoval bolj trdega, pa ni bilo sile. S sinom sva delila meter stirideset siroko dekno polozeno na gola tla. Koza je spala pri nogah, direkt pod klimo. Ceprav je soba majhna in zanikrna, vseno ni slabega obcutka, saj je cista. Midgetu, ki nas je vceraj sprejel, se je skoraj utrgalo, ko smo stopili na podij v cevljih.

Sele na busu za jamo ugotovimo, da se nam program dveh izletov ne bo izsel, zadnji bus za premik do naslednjega mesta gre ob petih. Slozno se odlocimo za penise. Po tricetrt ure divje voznje po ovinkih obalne ceste stopimo v park s formo vivo lesenih brun, visokih dva metra in vec, vsi na tak ali drugacen način izrezbarjeni v mega faluse. Stare korejke se ponosno slikajo pred njimi, nasi nuni se to gabi. Ko poziram na klopi v obliki mega tica, na torbico fasem smolo. Ne gre dol. Drevesni močefit.

Po sedmih minutah zamude avtobusa smo ze zivcni, kje je korejska tocnost?! Si kar oddahnemo, ko pride, cakanje na vrocini nas zdeluje. Pa brez zajtrka smo. V motelu poberemo prtljago, kar pustili smo jo tam v prazni recepciji, pa ocitno nobeden nima pripomb. V trgovini si vzamemo malico, na minuto ujamemo bus in zapustimo mesto. Na koncu celotna izkusnja v Samchku ni tako slaba, samo razvajeni smo.

Na jug

Busi so redni in tocni. Biljeterke znajo ravno prav anglescine, da je nakup karte enostaven. Avtobusi so proti jugu manj udobni, zdaj so po stirje stoli v vrsto. Pokrajina ves cas enaka. Zeleni strmi grici. Na obali naselja skatlastih his. V notranjosti rizeva polja, cim je kaj ravnine. Rastlinjaki. Enolicna naselja brez identitete. Na robovih mest naselja visokih neboticnikov brez kakrsnegakoli dizajna. Sele od Pohanga naprej imajo hise nagnjeno streho.

Trgovinski centri so izven mesta, italijan stajl. Same hude firme, ki jih pri nas ne najdes. Korejci se radi lepo oblacijo. Se nisem videl nobenega v reklamni majici.

Gyeongju

Tokratno spanje prek airbnb, odlicna anglescina, odlicna navodila, z lahkoto najdemo. Od avtobusnega terminala imamo tristo metrov do samostojece hisice z vrtom, na vratih kljucavnica na kodo. Pred hiso so ze stirje korejski mulci. Ne uspe njim, ne uspe meni, nato vzame stvari v svoje roke bodoci fizik in smo not. Zelo simpaticno urejeno.

Gostitelj Jaesun pride malo kasneje s kosaro za nase perilo, opral ga bo pri sebi doma. Mimogrede nam razlozi kam na sightseeing zvecer. Samo po ulici naravnost do konca. Prvo mesto normalnih razseznosti.

Vsebinsko organizacijo Koreje ima v rokah Bejbi, sem se prepustil in pomagam samo pri tehnicnih podrobnostih. Nisem imel pojma, kaj je Gyongju, in ze prvi sprehod me povsem navdusi. Prvi kraj prilagojen pesakanju po mestu. Sredi mesta velik park z ogromnimi joskami. V teh gricih so tombe pomembnezev iz casa kraljestva Silla. Od leta -57 pa do leta 900 in nekaj so vladali korejskemu polotoku, potem pa niso uspeli več drzati skupaj divjih plemen in odsli so v zgodovino.

V kraljestvu je zivelo milijon prebivalcev. Mesto je bilo prostrano. Kasneje kraj ni bil vec tako popularen. Tombe so odkrili po nakljucju, med ravnanjem terena za novo naselje. Sedaj nacrtno raziskujejo grice, odstranijo drevesa in zaklade iz grobov prestavijo v muzej.

Z bagri gre lazje. V tisitih casih so za gradnjo take tombe potrebovali na tisoce ljudi. V velik kup kamenja so skrili leseno barako s krsto in popotnim kovckom za onostranstvo. Kamnje so prekrili z ilovico in tako zascitili les pred vodo, potem pa je šlo čez vse se debela plast zemlje, na kateri so zrasla drevesa, tudi mogocni hrasti.

Kraj mi je takoj vsec. Povsem nekaj drugega, kot tuje mestne ulice velikih mest. Saj ta mestna cetrt izgleda malo umetno z vsemi temi novimi tradicionalnimi hisami in fensi lokali in prodajalci turisticnih spominkov. Da, tukaj pa so turisti, celo nekaj evropejcev vidimo. A za kraj takega pomena (unescova zascita) je ta turizem smesno skromen. Ni vodicev, ni turisticnih avtobusov.

Gostitelj Jaesun nam predlaga restavracijo z ice noodles. Ze drugi nudlci zame danes, tokrat mrzli. Zraven pa škarje za krajšanje. Meni so vsec. Cili jih naredi dovolj vroce. Bejbi in Maco pa nista tako navdusena. Zanimivo, ceprav je zunaj vroce za ponoret, to ne vpliva na moj apetit. Pase hladno, pase vroce. Zaradi natrpanega urnika smo se prilagodili dvem obrokom na dan. Vmes kaksni mini prigrizki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja