Ledena doba 3

Obvestilo z rent a car servisa, avta ni na razpolago. Jeju v visoki sezoni, pa se vikend. Sefica recepcije pravi, da rabim mednarodno voznisko. Ne grem preverjat, mi je vsaj malo v tolazbo. Po svoje skoda. Jeju je poln zanimive arhitekture. Z avtom bi si je lahko ogledali vec.

Jeju je zelo poseben otok. Nekaj podobnega kot Kreta za Grcijo. Precej dolgo se je upiral prikljucitvi Koreji in zato so ga tretirali na poseben nacin: najprej zatrli, potem mu podeleili poseben status. V casih, ko korejci niso smeli iz države, je bila to edina turisticna destinacija.

Zajtrk v hotelu

Spet zajtrk v hotelu. Ledam po mizah, kaj ljudje jedo. Jemljejo stvari, ki jih jaz ne bi, ampak saj v tem je smisel izbire, da si vsak vzame po lastnem okusu. Kljub temu se cudim, da domisljija ne gre dlje od popecenega toasta in jajc s hrenovko.

Jaz zacnem s solato: perje od neke gomoljnoce, pecljasta spinaca, zelena, s kivijevim prelivom in semeni. Potem nastrgana govedina z rizoto, gobicami, strocjim fizolom in bucnim pirejem. Za sladko pa skutino torto, mandarinin žele in lubenico, prelito z jogurtom in posuto z oreski. Vse mi uspe spraviti v usta s palckami.

Vse kulture jedo za zajtrk normalno hrano. Kdaj se je na mizo prikradel pomarancni sok, marmelada, sladkani kosmici? Spomnim se Sri lanke. Tam ajurvedska guru svetovalka izracuna, kdaj otrok neha jest mlecni riz in zacne z normalno hrano. Kaj pa mi? Se v Aziji so začeli uzivati enormne kolicine mleka. V stirinajstih dneh sem ga zauzil vec kot v celem letu.

Relativnost casa

Olimpijade v Seulu se spomnim, zato se mi zdi, da to ni bilo zelo dolgo nazaj. Pa je, 30 let. Kljub temu. Zanimivo se bere, kaj vse so takrat spreminjali v Koreji, da so se predstavili svetu v boljsi luci. Skrivali so temne predele mesta, umikali pasjo juho z menijev, uvedli kovinske palcke namesto lesenih, ekolosko oporecnih. Zdaj je Juzna Koreja sedmo najmocnejse gospodarstvo v OECD.

Za visoko ceno. Delovni ljudje pod neprestanim stresom. V stalnem tekmovanju. Pod naglimi spremebami.

Heonyeo muzej

Z lokalnim busom se peljemo ob obali otoka na severovzhod. Skoraj tri ure voznje. Neprestano ustavljanje ob spremljavi glasne napovedovalke po zvocniku. Izstopimo pri muzeju posvecenemu heonyeo zanskam, nabiralkam v morju.

Ker so bili moski kot ribici odsotni, je vecina dela ostala na zenskah. Prav specialna obrt pa je bilo nabiralnistvo v morju. Z maskami in plavutmi se potapljajo do dvajset metrov globoko. Nabirajo polze, skoljke, travo, hobotnice. Žetve vestno kartirajo, da morju pustijo cas za obnovo. Muzej na zanimiv nacin prikaze njihovo zivljenje. Ucenje, hierarhijo, pripravo na potope, obrede v zahvalo morskim bogovom.

Reka magme

Naslednja tocka je podzemni rov, po katerem tece lava. Je tekla, zdaj ze nekaj casa ne vec. Vidijo se sledi pretakanja te peklensko vroce tekocine: smetanast rob na stenah, strjene kaplje raztopljenega stropa, grbinasta tla neiztekle lave. V jami je 13 stopinj on po dolgem casu smo v jopicah. En kilometer sprehoda po jami me navdusi. V zivo si predstavlajm, kako po njej drvijo junaki Ledene dobe 3.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja