Lotte vrtoglavica

Seul

Ko smo vceraj potovali z zelezniske postaje do nasega bivalisca, sem se spomnil obcutka, da smo v Seulu pol casa preziveli na transportu pod zemljo. Figurativno. Smo pa gotovo preziveli devetdeset procentov casa v zaprtem prostoru brez razgleda ven. Saj, prav hudo nam zaradi tega ni bilo. Z lahkoto smo se prilagodili bivanju v klimatiziranih prostorih. Nekaj časa smo potrebovali, da smo se navadili na pasjo vročino.

Se enkrat si bom ogledal film Cloud Atlas. Vedno bolj jasno, zakaj je dogajanje v prihodnosti postavljeno v Seoul. To mesto bo v tej črni prihodnosti prvo.

Prezrem znak Ne glej v telefon in se zlozim na vse stiri po tleh. Spregledam zadnjo stopnico in nanjo stopim na pol. Nic takega, kar se mi ne bi pogosto zgodilo na koreninah v gozdu. Samo da je tu vec gledalcev, vsi se ozrejo, ko izpustim svoj Uh! Komorna tisina korejskega bivanja. Telefona pa, kot da je prilepljen na roko, ne izpustim. Samo tri tedne sem rabil, da sem razvil ta del ohranitvenega gona. Raje lom komolca kot telefona.

Pasja župa

Podijo nas stran od hladilne vitrine, kjer poleg kokosjih lezi tudi pasje truplo. Ko sprasujemo za pasjo juho, dobimo najprej Ja, potem pa Ne. Odkar se odpirajo svetu, je skrivanje pasjih žup del prilagajanja lastne kulture. Maco je vztrajen in nato nas le postrezejo v prvem nadstropju. Meso spominja na backa. Vlaknasto gre med zobe. Takoj po zajtrku si vsi skupaj razdelimo eno porcijo in jo pojemo do konca. Pasja smrt ni bila zaman.

Pasja trznica (na sreco) danes ni odprta. Sprehodimo se skozi ozke ulice predmestja in ogledujemo hrano v prvobitni obliki. (V centru je vse v plastiki, še riž je že kuhan). Psenica, ajda, riz, koruza, fizol, grah, ginseng, raznorazno lubje dreves. Cene enake kot doma v merkatorju. Tudi sadja je obilo, a je nerazumljivo drago. A res uspejo pravocasno prodati vse te breskve po tej ceni?!

Lotte vrtoglavica

Dvajset evrov po glavi nas pride lift do vrha Lotte stolpnice. 555 metrov je visoka, mi smo tik pod 500. Pol kilometra visoko. Izstop iz dvigala in takojsnji Ahhhh! Razgled je velicasten. Vse gledamo z viska, mesto izgleda kot maketa. Tudi visoke stolpnice so povsem spodaj. Le Courbisier bi bil tega pogleda vesel. Pokoncno mesto.

Kosilo v veleblagovnici, malo drazje, kot obicajno, ampak zelo okusno. Sprehod po mega mallu. Ogromni displayi. Kot v filmu. Black mirror v zivo. Na oddelku za elektroniko preverim kombinacijo tresocega stola in VR maske. Skoraj odlomim rocaje na stolu, tako me je strah, da bom padel s kitajskega zida, po katerem se vozim kot po toboganu. Ni to za seniorje. Skoraj bi izvrgel kosilo.

Olimpijski park

Sprehodimo se do olimpijskega parka. Koliko razlicnih obrazov nam je ze pokazal Seul! Toliko razlicnih ulic, his, dozivetij, pa vse iz istega mesta. Mega mesta. Pogled z vrha nam je spet spustil vilice do tal. Cele Koseze bi sle v nekaj blokov. Blokov pa je v vsakem naselju nekaj deset. In naselja so vse do obzorja. Za nas Slovence nekaj tako tezko predstavljivega, kot so zvezde, osoncja in galaksije.

Prve olimpijske objekte sem si sel ogledat v Atenah. Od takrat imam vedno slab obcutek, kajti kar smo videli tam, je bilo za zjokat. V Seulu je park lepo urejen, objekti v uporabi. Po tridesetih letih vendarle niso vec arhitekturni biseri. Le ena fasada izgleda dopadljivo, ostalo zastarelo. Seveda pa ni z pricakovati, da bodo olimpijski objekti taki, kot da jih je naredila Zaha Hadid.

Med zastavami najdemo jugoslovansko trobojnico z rdeco zvezdo. Jure Zdovc je tu osvojil srebrno medaljo.

Iz velike dvorane slisimo hrup in gremo pogledat, kaj je. Stirje K mulci imajo vaji za koncert. Zvocniki na ves glas, lightshow prek pol dvorane, mulci skacejo kot majmuni, na velikih zaslonih je neposreden prenos njihovega zviranja od blizu. Pasa za oci, bolecina za usesa. Glavna trzna nisa za koncerte so otroci med deset in petnajst in glasbena industrija se je temu prilagodila.

Mimogrede, velicasten design kompleks Zahe se ni koncan. Vmes se je zamenjala oblast v mestu, iz desne malo bolj proti sredini. Denar so deloma preusmerili iz postavljanja spomenikov v projekte blize ljudem.

Ob drugem obisku Seula imamo bistveno boljse spanje: apartma s krasnim razgledom, z lastno kuhinjo in s skoljko, ki ti opere rit.

Zjutraj sem pripravil zajtrk: jajca na oko, popecen toast in kava. Opogumljen od uspeha se jutri lotim palacink. Jajc imam dovolj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja